Tiskane izdaje
Minister za infrastrukturo Samo Omerzel je trboveljskemu Spektru v stoodstotni lasti Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) izbrisal status neprofitnosti. S tem manevrom bo RTH lahko razpolagal s Spektrovim dobičkom, toda najemniki se bojijo zvišanja najemnin, pravna stroka pa je v dilemi, saj gre za slovenski precedens.
Bojan Jelen, direktor RTH, ki v prisilni poravnavi obupno potrebuje denar, zatrjuje, da se za dva tisoč najemnikov ne bo nič spremenilo. Ti se bojijo, da so njegove obljube kratkega veka. Bojan Jelen in Robert Biček, prokurist RTH, sicer zaposlen na Slovenskem državnem holdingu, za Delo nista hotela dajati zagotovil, koliko časa se najemnine v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku ne bodo podražile oziroma se razmere za 2000 družin ne bodo poslabšale. Najemniki dvomijo, da je Omerzel neprofitnost na Jelenov predlog iz Spektra izbrisal zgolj zato, da bo RTH lahko pobral skoraj 2,5 milijona evrov Spektrovega preteklega dobička, ki ga ta kot neprofitno podjetje sicer ne bi smel deliti.
Upanje za najemnike
Najemniki, ki so o izbrisu doslej slišali le neuradno, čeprav je Omerzel odločbo podpisal že v sredini julija, negodujejo. Nočejo privoliti v to, da bi iz njihovih najemnin črpali za knapovske plače oziroma za zapiranje jam, ker da je to po zakonodaji obveznost države. Zaradi morebitnega povišanja najemnin na profitno raven bi utegnile številne družine pristati med prosilci subvencij, kar bi že tako socialno naravnanim proračunom treh občin povzročilo dodatne težave. Tudi direktor hrastniške občinske uprave Jani Kraner uradno o dogajanju v Spektru ni seznanjen, zato ne morejo ukrepati.
Pa vendar položaj najemnikov le ni tako brezizhoden, kot se zdi na prvi pogled. Na Delu smo pridobili pravno mnenje, po katerem sprememba statusa Spektra ne more vplivati na položaj že oddanih neprofitnih najemov. To pomeni, da do morebitnega prenehanja neprofitnega najema skladno z 90. členom stanovanjskega zakona stanovanje, oddano v neprofitni najem, še naprej ostane neprofitno ne glede na spremembo statusa podjetja. Izvedeli smo, da sedanje najemne pogodbe za zdaj ostajajo. V nasprotnem bo moralo o njih najbrž presojati sodišče.
Očitno bo najkrajši konec zaradi spremembe statusa potegnil Spekter. Jelen in Biček trdita, da Spekter od neprofitnosti ni imel koristi, saj da je najemal kredite, ki niso bistveno odstopali od komercialnih. V posojilih pa se ravno skriva zanka, ki se počasi spleta okrog Spektra. Na to je vodstvo RTH opozoril tudi Omerzel. Ob izbrisu iz registra neprofitnih mora podjetje med drugim vrniti donacije, proračunske in druge subvencije ter dotacije, vsa ugodna posojila republiškega Stanovanjskega sklada SSRS ... Dvajset zaposlenih se ob takšnih napovedih boji, da bodo prej ali slej tudi oni šli po poti insolventne matere, in se čudi, da RTH izčrpava še edino hčer, ki posluje dobro.
Slabe napovedi za Spekter
Lani je Spekter ustvaril 3,9 milijona evrov prihodkov, ostalo mu je 250 tisočakov. Po dobičku in premoženju hčere zdaj posega RTH, ki upnikom v prisilni poravnavi dolguje 15 milijonov evrov. Načrt finančnega prestrukturiranja RTH poleg izplačila Spektrovega preteklega, 2,5-milijonskega dobička predvideva še odkup sestrske M&P − neuradno za 920.000 evrov in za morebitno nadaljnjo prodajo −, prihodnje leto pa bo Spekter za šest milijonov odkupil še 27,3 odstotka lastnega deleža.
Toda zaradi izbrisa iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij lahko Spekter pričakuje zahtevke za takojšnje poplačilo kreditov od SSRS ter občin Trbovlje in Zagorje v skupni višini 1,9 milijona evrov. Ker nima več pravice do svojega rezervnega sklada, ga lahko zadene vplačilo na račun rezervnega sklada v višini 1,2 milijona evrov. Poleg tega bo treba vplačevati v rezervni sklad dobrih 26.000 evrov na mesec. Spekter za vse to nima likvidnostnih sredstev. Kolikšen znesek bo treba vrniti in v kolikšnem času, Jelen in Biček ne vesta. Odločba ministrstva ne nalaga časovnih rokov, pravita, zato se bo najbrž treba pogovarjati o vsakem vračilu posebej. To pa pomeni, da bo 2000 najemnikov še leta trepetalo za najemnine.
