Tiskane izdaje
Todraž – Za sanacijo Rudnika Žirovski Vrh, kjer so od leta 1982 do 1990 pridobivali uranovo rudo, je država porabila že 56,6 milijona evrov. Čeprav je sanacija od lani uradno končana, odlagališče rudarske jalovine Boršt ni dokončno urejeno. Jalovišče plazi, denarja za intervencijske ukrepe pa ni.
»Ker letos ni bilo veliko padavin, se je zemeljski plaz na Borštu premaknil za tri centimetre, v preteklosti pa tudi do 15 centimetrov na leto,« je pojasnil Peter Dolenc, direktor Javnega podjetja za zapiranje rudnika urana. Kot je povedal, bi za intervencijske ukrepe, ki bi zagotovili stabilnost jalovišča Boršt, ki se razteza na petih hektarih, potrebovali približno 400.000 evrov.
V rudniku so decembra lani pripravili poslovni načrt, ki ga je potrdil nadzorni svet, in ga poslali ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Na ministrstvu poslovnega načrta niso posredovali vladi v potrditev. Od avgusta v rudniku, kjer je danes zaposlenih sedem ljudi, čez en mesec pa jih bo samo še šest, niso plačilno sposobni. Kako bodo poslovali prihodnje leto, ne vedo.
Za sanacijo zaprtega rudnika urana so med letoma 2001 in 2010 porabili 56,6 milijona evrov, od tega 16,9 milijona evrov za odlagališče Boršt. O sanaciji plazu na Borštu država, ki je lastnica rudnika, še ni sprejela odločitve, je na vprašanje, koliko davkoplačevalskega denarja bo še šlo za urejanje območja nekdanjega rudnika urana, odgovorila Darija Dolenc, vodja službe za odnose z javnostmi na MOP.
Kdaj bo dal minister za okolje in prostor Roko Žarnić zeleno luč za nadaljnje financiranje urejanja območja nekdanjega rudnika? Najpomembnejša zahteva ministra Žarnića je »racionalnejše ravnanje z davkoplačevalskim denarjem«, zato se je odločil, »da bo podpisal nadaljnje financiranje, ko bo prepričan, da so poteze racionalne in da vodijo neposredno h končnemu cilju«.
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da niso zadovoljni s potekom sanacije rudnika, saj je bila ta »že do zdaj zelo draga in dolgotrajna, s težavami, ki jih je povzročilo plazenje Boršta, pa lahko, na ta način kot poteka zdaj, traja še več let in bo še dražja«.
Rudniku Žirovski vrh so na ministrstvu še očitali: da jim niso pripravili ocene tveganja plazenja Boršta, da so po treh letih pomanjkljivo pripravili varnostno poročilo za odlagališče Jazbec, da bi lahko zmanjšali stroške za izvajanje monitoringa... Septembra je iz nadzornega sveta rudnika odstopila predstavnica ministrstva Nives Nared, oktobra pa zaradi »neodgovornega ravnanja ministra« še predsednik nadzornega sveta dr. Samo Kopač.
Gorenjevaško-poljanski župan Milan Čadež ob zapletih ne skriva razočaranja in nezaupanja do tistih, ki bi lahko rešili težave: »Kako je mogoče, da javno podjetje ne komunicira z vlado? V takšni situaciji smo mi talec, ker imamo v naši občini odlagališče Boršt, kjer se dela ne nadaljujejo, čeprav so bila sredstva odobrena z letošnjim rebalansom.« Kot je pojasnil direktor rudnika Peter Dolenc, jim je vlada po letošnjem rebalansu odobrila 1,5 milijona evrov.
Rudnik Žirovski Vrh danes, po desetletni sanaciji, še ni zaprt. Andrej Stritar, direktor Uprave RS za jedrsko varnost, je pojasnil, da odločbe o njegovem zaprtju ne morejo izdati, saj sanacija odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt še ni končana, »ker se hribina pod njim še ni umirila in bo treba opraviti še dodatne posege za odvod podzemnih voda in za pripravo ukrepov ob morebitnem poslabšanju razmer po zaprtju. Dokler to ne bo ustrezno rešeno, ne bomo mogli izdati odločbe.« Ko bo rudnik zaprt, bosta obe odlagališči postali objekta državne infrastrukture, ki ju bo nadzirala Agencija za radioaktivne odpadke, je še pojasnil Stritar.
