So Lipica in njeni konji res zakleta zgodba, v kateri se izjalovijo dobre želje in nameni brisanja pack slabih potez iz preteklosti? S škandali, kakršen je zadnji z razkrivanjem nepooblaščenega uporabljanja nedovoljenega cepiva, je to bolj Sizifovo početje. Pa ne da bi morali zaradi lepše podobe navzven zdaj prikrivati nečedno početje, kot to morda mislijo tisti, ki so prvi poklicani za odkrivanje in preprečevanje nečednosti. Nasprotno.
Cepljenje konj s preparatom za omejevanje spolnosti prašičev, za katerega prodajo in uporabo veliki farmacevtski proizvajalec v državah EU sploh še nima dovoljenja, je kot svojevrstna ruska ruleta. A se tega odgovorni za nadzor še premalo zavedajo. Zato sprenevedanje in tiščanje glave v pesek prve državne veterinarke, ki noče vedeti za prepovedane poskuse na lipiških žrebcih, dokler ji to ne bodo potrdili rezultati krvnih analiz iz kakšnega referenčnega laboratorija (v Ameriki), ko ga bodo in če ga bodo poiskali. Preslišati posnete in zapisane besede direktorja kobilarne v avstrijskem Pibru, da so omenjeno cepivo lani avgusta in oktobra uporabljali tudi v Lipici, ni drugega kot sprenevedanje.
Če je dokaz za prepovedano početje le ustrezen laboratorijski izvid ali pa priznanje vodilnih v Lipici, da so dvakratno delali na črno, ko so cepili s cepivom, ki ga v prometu sploh (še) ne bi smelo biti, in ga uporabili na napačnih živalih, ali pa priznanje grešnikov, da so to res počeli, bomo na epilog te zgodbe še dolgo čakali. Po odločnem zanikanju obtoževanih za prepovedani posel res ni pričakovati, da bi se nenadoma pokesala in priznala sporno ravnanje. Ostajajo torej le še v megleno prihodnost odmaknjene laboratorijske analize.
A že samo razkritje uradno sicer najbrž še lep čas nepotrjenega početja je medijsko odmevno in maže ime Lipice in lipicancev. Pa tudi ljudi, ki jih je zajela ta zgodba. Če se slovenski zastopnik farmacevtskega velikana Pfizerja (proizvajalca omenjenega cepiva) v oddelku za zdravje živali čudi kakršni koli uporabi preparata (tudi v avstrijskem Pibru) preden so sploh končani postopki registracije, in ne ve niti za njegovo morebitno uporabo v znanstvene namene, lahko vse skupaj »diši« celo po škandalu mednarodnih razsežnosti. Kljub vsemu je težko verjeti, da bi direktor kobilarne v Pibru dr. Max Dobretsberger z izjavami slovenskim novinarjem nepremišljeno obglavljal samega sebe, še posebno, ker ima sam za projekt poskusnega cepljenje konj z inkriminiranim preparatom soglasje svoje vlade.
Kje in kako je dobil preparat, ki ga bo Pfizer v Evropi (v Belgiji) šele začel proizvajati po končanih postopkih registracije, za nas niti ni pomembno. Je pa pomembno, če je nekaj tega, kar preizkušajo sosedje, na črno prišlo k nam in je bilo na črno uporabljeno v Lipici. Zlorab res ni mogoče izkoreniniti, jih je pa mogoče preprečevati, omejevati. Tudi pri živalih. Zato je zdaj na potezi država z vsemi ustreznimi službami, ne le veterinarsko inšpekcijskimi, ki zdaj ugotavljajo, da so v Lipici delali precej po domače tudi pri razplojevanju živali.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela