Tiskane izdaje
Bruselj – »Poglabljanje in širitev EU sta paralelna in komplementarna procesa s skupno funkcijo krepitve Unije in njene zmožnosti, da prevzame odgovornosti globalnega akterja,« je poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel, ko je za kolegoma Frank-Walterjem Steinmeierjem in Luisom Amadom kot zadnji člen trojke Nemčija-Portugalska-Slovenija predstavljal prednostne naloge predsedovanja v obdobju od januarja 2007 do julija 2008.
Tri članice so »trdno prepričane, da ima Zahodni Balkan svoj prostor v Uniji«, ta perspektiva pa je »še vedno najpomembnejši politični instrument pri stabilizaciji in transformaciji držav v soseščini ter doseganju napredka v strukturnih, gospodarskih in političnih reformah«. Slovenija si bo prizadevala za pospešeno približevanje držav z obrobja Unije in za aktivno pomoč pripadnicam regije pri nujnih reformah, je še dejal Dimitrij Rupel in omenil kakovost širitvenega procesa, saj je »bistvenega pomena za delovanje razširjene skupnost«. Med prednostne naloge predsedovanja Slovenije v prvi polovici 2008 sodi tudi »medkulturni dialog v okviru razlik in podobnosti med krščanstvom in islamom«, s tem hoče naša država »prispevati k razmisleku o identiteti Evrope in h krepitvi evropske zavesti in pripadnosti skupnemu civilizacijskemu prostoru«.
Nova evropska ustavna pogodba
Nemčija bo največ pozornosti namenila ustavni pogodbi Unije, ki je globoko zamrznjena, odkar so jo lani spomladi zavrnili na referendumih v Franciji in Nizozemski, kar sedem članic pa niti ne razmišlja o začetku ratifikacijskih postopkov. V Berlinu napovedujejo okrepitev dialoga s prestolnicami, vendar brez vmešavanja evropskih institucij, saj bosta utrip članic Unije preverjala posebna predstavnika kanclerke Angele Merkel in zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja. Odločilni preboj pri oživljanju debate o ustavi naj bi dosegli na junijskem vrhu, torej šele tik pred predajo predsedniških dolžnosti Portugalski. Ta bo še naprej utirala pot soglasju o novi pogodbi, ali vsaj reševala nujne institucionalne probleme, da bi omogočila bolj učinkovito odločanje v razširjeni skupnosti. Minister Steinmeier je napovedal, da se bo dialog z Rusijo okrepil in da bo dobilo sodelovanja s sosedami na južnem in vzhodnem obrobju skupnosti novega zagona. Rdeča nit predsedovanja vseh treh držav bo energija, zato bodo skupaj oblikovale akcijski načrt dolgoročne preskrbe.
Portugalska hoče posebno poudariti zagotavljanje večje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, saj bi to omogočilo ohranitev sedanje gospodarske rasti in stopnje zaposlovanja. Pri tem si bo prizadevala za krepitev evropskega socialnega modela, ki je bistveni element lizbonske strategije. V drugi polovici naslednjega leta naj bi dosegli odgovor o odpravi notranjih meja v razširjeni Uniji; za to si je z novinkami najodločneje prizadevala prav Portugalska, minister Amado pa je napovedal tudi pobude za tesnejše sodelovanje z afriškimi in latinskoameriškimi državami.
Prvi 18-mesečni delovni program je po mnenju ministra Steinmeierja »jasno sporočilo«, da hočejo tri predsedujoče članice »več koherence in kontinuitete pri delu sveta Unije«, kljub temu visokemu cilju pa je podpredsednica komisije Margot Wallström pripomnila, da v skupni strategiji pogreša dialog z državljani.
Več v torkovem tiskanem Delu
