Rupel in Illy o petem koridorju

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik dežele FJK Riccardo Illy sta na pogovorih v Trstu največ pozornosti namenila problematiki petega prometnega koridorja.

Objavljeno
30. januar 2007 23.00
Dimitrij Rupel
Trst - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je današnji obisk v Trstu začel na sedežu dežele Furlanije-Julijske krajine, kjer se je sestal s predsednikom dežele Riccardom Illyjem. Kot sta sogovornika povedala po srečanju, sta največ pozornosti namenila prometni problematiki, pri čemer sta se med drugim dotaknila tudi petega prometnega koridorja. Minister Rupel je po srečanju napovedal tudi oblikovanje posebnega odbora, v okviru katerega bosta državi skupaj reševali gospodarske probleme.

Rupel je poudaril, da je želel od Illyja pridobiti pojasnila o njegovi ponedeljkovi izjavi, saj je Illy napovedal, da bo FJK podprla uresničitev železniškega koridorja med Jadranskim in Baltskim morjem, ki zaobide Slovenijo, saj je glede petega koridorja pesimističen.

Minister Rupel je povedal, da je od sogovornika dobil zadostna pojasnila, oba pa sta se strinjala, da je potrebno peti prometni koridor, ki poteka od Benetk do Kijeva, čim prej uresničiti, za kar pa je potrebno pospešiti priprave. "Slovenija je pripravljena izpolniti svoje obveznosti," je še dodal Rupel.

Illy je po srečanju povedal, da sta v pogovorih s slovenskim zunanjim ministrom izpostavila predvsem prometno problematiko pa tudi oblikovanje evro-regije. Slovenske železnice je pozval, naj pridobijo koncesijo za prevoz blaga tudi po FJK in izpostavil, da bo Italija v letu 2008 dokončala avtocestni odsek do mejnega prehoda Škofije. Zato je Illy izrazil tudi pričakovanje, da bo Slovenija v istem obdobju dokončala tudi avtocestno povezavo z Madžarsko.

Rupel je medtem tudi poudaril, da bosta državi velike gospodarske probleme reševali v okviru posebnega odbora, ki ga bodo sestavljali po štirje ministri z vsake strani in sicer za okolje, promet, energetiko in zunanje zadeve. Poudaril je še pomen prijateljstva in novih dimenzij v okviru medsosedskih odnosov med Italijo in Slovenijo, kar se nanaša še posebej na prebivalstvo ob meji.

Zaščitni zakon v ospredju pogovorov med Ruplom in manjšino

Zunanji minister Rupel se je danes v Trstu sešel tudi s predstavniki krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Ti so izrazili zaskrbljenost zaradi "zavlačevanja" italijanske vlade pri uresničevanju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Obisk na Tržaškem je Rupel zaključil v Narodnem domu, kjer je spregovoril na temo "Razvoj odnosov med Slovenijo in Italijo in predsedovanje Slovenije EU leta 2008".

Rupel se je s predsednikoma Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko srečal na generalnem konzulatu Slovenije v Trstu. Predstavnika slovenske manjšine sta po srečanju povedala, da sta Rupla opozorila na "zavlačevanje" italijanske vlade, ki še vedno ni imenovala štirih članov paritetnega odbora, kar zavira izvrševanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.

"Slovenija bo tu vztrajna in dosledna, morda celo nekoliko sitna," je ob tem povedal Rupel in zagotovil, da bo "naredil vse, da bo vse, kar je bilo obljubljeno, tudi uresničeno". Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema je namreč ob nedavnem obisku v Sloveniji obljubil, da bo Italija kmalu začela z uresničevanjem zaščitnega zakona. "Italijanskemu kolegu bom v prihodnjih dneh poslal pismo in ga prosil za pomoč, da se ta vozel čim prej razreši," je še povedal Rupel.

Ob tem sta Pavšič in Šoka opozorila še na povečevanje "naelektrenosti" med Slovenci v Italiji, in sicer zaradi "razhajanj znotraj strank, ki jih podpirajo Slovenci, glede volilnega deželnega zakona". " Čim prej bo treba poiskati rešitev, ki bo združevala manjšino," je poudaril Pavšič. Skupaj s Štoko sta Rupla opozorila še na nekatere konkretne težave, kot so vprašanja petega evropskega prometnega koridorja in plinski terminali v Tržaškem zalivu.

Poudaril je, da se je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo položaj slovenske manjšine v Italiji sicer popravil, a ima slednja še vedno "večje in pomembnejše" probleme kot italijanska manjšina v Sloveniji. V zvezi z vprašanjem optantov je povedal, da je Slovenija svoj del odškodnine že plačala, medtem ko Hrvaška tega še ni storila. Spregovoril je tudi o plinskih terminalih, o katerih bo po njegovih besedah "debata" trajala še dolgo.