Tiskane izdaje
Ljubljana - Med glavnimi nalogami slovenske diplomacije so trenutno v ospredju priprave na slovensko predsedovanje Evropski uniji leta 2008. Kot je na današnji novinarski konferenci ob dnevu slovenske diplomacije, 22. maju, dejal zunanji minister Dimitrij Rupel, bo predsedovanje uniji zelo obremenilo slovensko diplomatsko mrežo, saj bo Slovenija predstavljala EU. "Diplomati bodo delali s polno paro," je poudaril vodja diplomacije Rupel.
V času predsedovanja se bo tudi močno povečalo število diplomatov, ki delujejo na stalnem predstavništvu pri EU v Bruslju, slovenske diplomate pa po besedah ministra že izobražujejo za obdobje predsedovanja. "Predstavljam si, da bo čas slovenskega predsedovanja čas razprave o prihodnosti EU in evropski ustavi," je dejal minister. Po njegovih besedah bo vprašanje ustave težko rešiti brez Francozov, zato bo Slovenija med predsedovanjem po njegovem predstavljala "most med Francijo in Nemčijo", s katero bo poleg Portugalske sestavljala t. i. Trojko.
Mejnik samostojne Slovenije tudi predsedovanje Ovse
Nerešena vprašanja glede meje s Hrvaško ne bodo vplivala na slovensko predsedovanje EU, je v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal minister. "Naše stališče bo stališče vseh članic EU," je zatrdil. Ponovil je tudi stališče, da je čas vključevanja Hrvaške v povezavo idealen za rešitev odprtih vprašanj.
Slovenija je letos tudi članica trojke Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), junija pa bo prevzela predsedovanje Mreži za človekovo varnost. Rupel je med nalogami slovenske diplomacije za letos omenil še, da se bo treba več ukvarjati z odnosi s sosednjimi državami in evropskimi odnosi.
Med pomembnimi mejniki slovenske diplomacije od osamosvojitve Slovenije je zunanji minister omenil članstvo v Varnostnem svetu ZN v letih 1998 in 1999 ter predsedovanje temu organu ZN, članstvo v EU in zvezi Nato ter predsedovanje Ovse.
22. maj – dan slovenske diplomacije
Dan diplomacije je tedanja slovenska vlada določila leta 2004, za 22. maj pa se je odločila, ker je bila na ta dan leta 1992 Slovenija sprejeta v Združene narode. S članstvom v tej svetovni organizaciji je bila Slovenija po besedah ministra priznana kot enakopravna partnerka v mednarodni skupnosti.
Z leti se je širila tudi slovenska diplomatska mreža. Prva slovenska veleposlaništva so bila odprta 14. februarja 1992 na Dunaju, v Rimu in Bonnu, kot zadnje pa je začelo delovati 1. aprila 2004 v Kijevu. Prvi slovenski generalni konzulat je bil odprt 7. februarja 1992 v Trstu, zadnji pa 12. januarja 2001 v Podgorici. Slovenija v bližnji prihodnosti načrtuje odprtje veleposlaništva v Romuniji.
V zunanjem ministrstvu je trenutno zaposlenih 445 diplomatov, med njimi 239 v notranji službi in 206 v predstavništvih Slovenije v tujini. Največ slovenskih diplomatov, 52, deluje na stalnem predstavništvu pri EU v Bruslju.
Slovenija ima veleposlaništva v 37 državah, ki nerezidenčno pokrivajo še 41 držav, generalne konzulate pa v šestih državah. V Evropi je 27 veleposlaništev, pet stalnih predstavništev in pet generalnih konzulatov, v Aziji in na Bližnjem vzhodu pet veleposlaništev, v Severni Ameriki dve veleposlaništvi, eno stalno predstavništvo in dva generalna konzulata, v Afriki, Oceaniji in Latinski Ameriki pa po eno veleposlaništvo.
Kot je danes povedal minister Rupel, obstajajo potrebe po dodatnih predstavništvih Slovenije v tujini. "Zaradi tega je razumljiva želja, da v EU pride do skupne enotne diplomatske službe," je dejal minister.
Na ministrstvu za zunanje zadeve so ob dnevu diplomacije danes pripravili dan odprtih vrat, v okviru katerega sta organizirana dva ogleda ministrstva. Obiskovalci si lahko ogledajo in izvejo več o stavbah, kjer deluje ministrstvo. Na ogled so tudi prostori ministrstva, predvsem tisti, v katerih potekajo srečanja in pogovori s tujimi delegacijami.
