Rupel: Katastrska meja ni državna meja

Ljubljana - Zunanji minister Dimitrij Rupel je zavrnil trditve hrvaške kolegice Kolinde Grabar-Kitarović, da je katastrska meja pri Hotizi tudi državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, "težko komentira" besede ministrice, "saj je prisostvovala pogajanjem, sprejemanju in razglasitvi skupne izjave" premierov Janeza Janše in Iva Sanaderja v soboto. "Če preberete to izjavo, boste ugotovili, da katastrska meja ni državna meja," je zatrdil Rupel.

"Ko bi veljale katastrske meje kot državne meje, bi bil zelo zadovoljen, saj bi bili v tem primeru zaselki Mlini, Bužini in Škodelin na slovenski strani in bi imeli vsaj na Primorskem mnogo več miru," je še povedal Rupel v odgovoru na novinarsko vprašanje.

Zunanje ministrstvo je sicer kot "brezpredmetne" zavrnilo tudi izjave hrvaške zunanje ministrice, da je Slovenija z noto že leta 2005 potrdila, da je maloobmejni prehod na Hotizi na hrvaškem ozemlju. Na MZZ so tudi zavrnili vsakršno utemeljevanje poteka še nedogovorjenega dela meje med Slovenijo in Hrvaško z dogovori, sprejetimi na podlagi Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), "saj le-ta v 59. členu izrecno določa, da sporazum ne prejudicira določitve in označitve državne meje med pogodbenicama". In navedbe Grabar-Kitarovićeve se nanašajo na enega izmed mejnih prehodov, ki so določeni s SOPS, poudarjajo na MZZ.

Dodajajo še, da enako določa tudi omenjena skupna izjava obeh premierov, "ki v prvi točki prav tako izrecno določa, da tehnični dogovor v zvezi s sanacijo nasipov v ničemer ne prejudicira mejne črte med državama".

Ministrstvo je izrecno tudi poudarilo, da meja med Slovenijo in Hrvaško na območju reke Mure sporazumno in dokončno še ni ugotovljena, "zato je potrebno do sporazumne in dokončne rešitve v skladu z načeli mednarodnega prava, temeljnimi ustavnimi akti ter tudi v skladu s skupno izjavo o izogibanju incidentom spoštovati stanje na dan 25. junija 1991".

Kacin opozarja na stališče Hrvaške

Predsednik LDS Jelko Kacin pa je pred tem v pisni izjavi slovensko vlado vprašal o ozadju in dejstvih ponedeljkove izjave hrvaške ministrice za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinde Grabar-Kitarovič, da je Slovenija z noto že leta 2005 potrdila, da je maloobmejni prehod na Hotizi na hrvaškem ozemlju.

Kacin je vlado še vprašal, kdo je odločil, če je odločil, o odstopu tega ozemlja v korist Hrvaške in na kakšni zakonski podlagi. Zanimalo ga tudi, kdaj in na kakšen način je bil o teh korakih seznanjen državni zbor, javen odgovor pa pričakuje takoj.

Kacin je še vprašal, "kako je mogoče, da zunanja ministrica sosednje države le dva dni po skupni izjavi obeh predsednikov vlad smeši Slovenijo in njene najvišje predstavnike, ko trdi, da dejansko stanje in sam nadzor meje na dan 25. junij 1991 za sporazum o meji ni več pomemben". Kot je poudaril v ponedeljkovi izjavi, je izjava ministrice tudi povsem v nasprotju z vsebino in duhom lani sklenjene brionske izjave o izogibanju incidentom, na katero sta se vladi sklicevali še to soboto, ko sta po zapletih na Hotizi premiera držav sprejela skupno izjavo o skupni gradnji protipoplavnih nasipov na Muri pri Hotizi.

Grabar-Kitarovičeva je na ponedeljkovem briefingu za novinarje v Zagrebu tudi dejala, da se je Hrvaška odločila za obnovo dela nasipa, ki je "nedvomno na hrvaškem ozemlju, ker se na tem območju ujemajo hrvaški in slovenski dokumenti o mejah katastrskih občin".

Dejala je, da sta državi dogovor o skupni obnovi nasipa sklenili že leta 1999, da pa ga Slovenija ni spoštovala. Po njenih trditvah je junija letos Slovenija napovedala, da bo sama obnovila nasip, vendar se Hrvaška ni strinjala, da dela potekajo tudi na "hrvaškem ozemlju". Tam je nato Hrvaška začela obnovo nasipa, o kateri je obvestila slovensko stran, je še dejala ministrica.