Rupel o strategiji odnosov s Hrvaško: Zbiramo dokumentacijo

Ljubljana - Glede informacij, da tudi v premierovem kabinetu pripravljajo predlog strategije reševanja slovensko-hrvaškega mejnega spora, je posebni odposlanec premiera Dimitrij Rupel povedal, da trenutno zbirajo dokumentacijo. Kot je pojasnil, bodo pregledali razne pobude za reševanje spora in skušali ugotoviti, ali se jih da združiti in uporabiti.

Delo je danes poročalo, da tako kot na zunanjem ministrstvu tudi v kabinetu predsednika vlade, in sicer pod okriljem Rupla, pripravljajo predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama. Po poročanju Dela zunanji minister Samuel Žbogar s tem naj ne bi bil seznanjen, zato se časnik sprašuje, ali bosta morda nastala dva različna dokumenta o isti stvari.

Da bo omenjeni predlog strategije pripravila vlada in ga predložila v obravnavo in sprejem v DZ, so se sicer na decembrskem sestanku s premierom Borutom Pahorjem dogovorili predsedniki parlamentarnih strank.

Glede tega, ali tudi v kabinetu predsednika vlade res pripravljajo omenjen predlog, je Rupel odgovoril, da imajo "celo serijo pogovorov in da jih bodo imeli še naprej". "Govorim zdaj s predsednikom vlade in njegovimi sodelavci, tudi zunanjim ministrom," je povedal in dodal, da je sam v to deloma vključen.

Zbiranje dokumentacije

Po Ruplovih besedah zbirajo dokumentacijo. Kot je pojasnil, se je v zadnjih 18 letih nabralo veliko pobud, zato bodo sedaj pogledali, "kaj je uporabnega od prej". "Obstaja tudi neka resolucija oziroma osnutek resolucije, ki jo je predlagala SLS," je povedal in pojasnil, da bodo sedaj videli, ali se da te stvari združiti in uporabiti.

Rupel meni, da je nujno in koristno, da spet pridejo na dan s kakšno pobudo. Ob tem je zatrdil, da delajo usklajeno z zunanjim ministrstvom.

Odziv na Frattinija

Na novinarsko vprašanje, kako gleda na pobudo italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija o reševanju slovensko-hrvaškega spora, ki naj bi jo Frattini v ponedeljek predstavil v Zagrebu, je dejal, da ima sam v Frattinija zaupanje in da se mu zdi vsaka pomoč pri reševanju slovensko-hrvaškega spora dobrodošla.


Kot meni, je logično, da se želi Italija konstruktivno vključiti v reševanje tega spora. Na vprašanje, ali ima mogoče Italija pri tej pobudi, ker ne vključuje Ljubljane, kakšne skrite namene, pa je premierov posebni zunanjepolitični odposlanec odvrnil: "Kdo pa nima skritih namenov?" Frattini sicer vsebine pobude javnosti še ni predstavil, napovedal je le, da jo bo predstavil v Zagrebu. Ob tem je izpostavil, da je Italija pripravljena pomagati, da pa je "zelo zelo pomembno, da najprej Slovenija in Hrvaška dosežeta dogovor glede vprašanja meje".

Zakaj je sprejel Pahorjevo ponudbo?

Na vprašanje, ali se bodo na torkovem koalicijskem vrhu pogovarjali tudi o njegovem imenovanju v premierov kabinet, pa je Rupel odgovoril, da se je za ponudbo Pahorja za delo v njegovem kabinetu odločil zato, "ker mi gre za državo".

Prepričan je namreč, da je potrebno zunanjo politiko, kolikor je mogoče, izvzeti iz dnevnih strankarskih razprtij. Prav tako meni, da je v teh resnih časih sodelovanje med strankami in ljudmi, ki imajo drugačne ideološke poglede, nekaj običajnega in koristnega ter dobro za državo.
"Želim po svoje prispevati, če bo to mogoče. Če pa ne bo mogoče - obstaja tudi ta možnost, da to ne bo mogoče - potem pa bom seveda razmišljal o tem, ali si bom poiskal kako drugo zaposlitev," je pojasnil Rupel, ki meni, da so informacije, da bo skušal kariero nadaljevati kot evropski komisar, "konstrukcije, ki prihajajo iz krogov blizu vladne plače".

Ali ministrstvo in Rupel snujeta vsak svojo strategijo do Hrvaške? (Iz petkove tiskane izdaje Dela)

Na decembrskem sestanku, na katerem so predsedniki parlamentarnih strank enotno podprli slovensko blokado večine poglavij, ki jih mora za vstop v EU zapreti Hrvaška, so se prvaki strank tudi dogovorili, da bo vlada pripravila predlog stališča o nadaljnji strategiji urejanja vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Ta dokument na zunanjem ministrstvu že pripravljajo, po nekaterih informacijah pa naj bi nekakšno resolucijo o urejanju vprašanj med Slovenijo in Hrvaško načrtovali tudi pod okriljem svetovalca predsednika vlade Dimitrija Rupla, o čemer pa - kot so nam zagotovili na zunanjem ministrstvu - ministra Žbogarja niso obvestili. Po nekaterih namigih, tudi iz krogov blizu Samuela Žbogarja, pa je minister o tej nameri vendarle »nekatere neuradne informacije ujel«. Bomo torej dobili dva dokumenta na isto temo oziroma ali se ponovno kaže neusklajenost in prestižna tekma številnih akterjev slovenske zunanje politike?

Odgovora na vprašanje, ali strategijo oziroma resolucijo o urejanju odprtih vprašanj s Hrvaško res pripravlja (tudi) Pahorjev posebni odposlanec, v premierovem kabinetu včeraj nismo uspeli dobiti oziroma smo dobili le odgovor, da so naloge Dimitrija Rupla stvar internega dogovora med predsednikom vlade in Ruplom. Nam je pa profesor mednarodnega prava Miha Pogačnik potrdil, da se je v sredo sešel s premierom Borutom Pahorjem in njegovim svetovalcem Dimitrijem Ruplom in da so se ob drugih vprašanjih na temo odnosa s Hrvaško (med njimi na primer o delu mešane diplomatske komisije za vprašanje meje, katere slovenski del vodi Pogačnik) pogovarjali tudi o resoluciji oziroma dokumentu, ki bi ga sprejel državni zbor. Ob tem Pogačnik poudarja, da so se o dokumentu pogovarjali generalno, ne pa konkretno o tem, kdo naj bi ta dokument pripravil, prav tako pa sam k sodelovanju pri tem projektu (vsaj za zdaj) ni bil povabljen. Meni pa, da bo pri nastanku dokumenta sodelovala vrsta strokovnjakov z različnih področij, poleg same stroke pa bo moral dokument pripraviti nekdo, ki dobro pozna dosedanjo zunanjo politiko. »Kar zadeva mene, ni nobenega zadržka, da ne bi bil to posebni svetovalec premiera Pahorja Dimitrij Rupel,« pravi Pogačnik in dodaja, da izbira ne sme biti vprašanje okusov, temveč kdo se na stvari spozna. Sicer pa je prepričan, da je dobro, da nek dokument, ki bo povzel tisto, kar so slovenska stališča glede mejnih vprašanj s Hrvaško, sprejme parlament, s čimer bo dal vladi trdnejše usmeritve. »To je tisto, kar smo v teh letih pogrešali in to je po mojem mnenju tudi razlog, da so se vse vlade ne glede na politično orientacijo soočale z istimi problemi,« še dodaja profesor mednarodnega prava.

Sestanek z mednarodnopravnimi strokovnjaki na temo odnosov s Hrvaško in torej tudi na temo omenjene strategije, pa v prihodnjih dneh načrtuje tudi zunanji minister Samuel Žbogar.