Rupel se spreneveda

Bruselj/Zagreb - "Slovenija ni nikjer rekla, da bo pogojevala vstop Hrvaške v EU," tudi poročilo o starih deviznih vlogah, objavljeno na spletni strani MZZ, ne vsebuje nobene grožnje in ne govori o tem, da bi Slovenija želela Hrvaški preprečiti pot v Unijo, je v osrednjem dnevniku na TV Slovenija dejal zunanji minister Dimitrij Rupel. "Jaz nisem ničesar napisal," pa je odgovoril na vprašanje, kako razlaga zapisano besedilo, da bo to vprašanje Slovenija zastavila v pristopnih pogajanjih kot pogoj za vstop Hrvaške v EU.

"To je tekst, ki ga je napisal visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo Miha Pogačnik," je dejal Rupel v zvezi z stališčem o prevzemu jamstva nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge, ki ga je zunanje ministrstvo v četrtek objavilo na svoji spletni strani.

V njem je Slovenija napovedala, da bo vprašanje starih deviznih vlog podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu odprla v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU oziroma točneje, da bo to vprašanje "zastavila v pristopnih pogajanjih kot pogoj za vstop Hrvaške v EU", ker verjame, da je stališče Zagreba v nasprotju z evropskimi standardi in pravnim redom.

Čeprav nekateri to objavo razumejo kot neke vrste zaostrovanje, pa ne gre za to. Slovenija in MZZ, predvsem pa visoki predstavnik za nasledstvo Pogačnik, se branimo pred očitki in pred tožbami Hrvaške, ki vsa ta leta toži in obtožuje Slovenijo v zvezi z deviznimi vlogami oziroma s tem, kar se je z Ljubljansko banko dogajalo po razpadu nekdanje Jugoslavije. "Slovenija le odgovarja in se brani, temu pa ni na noben način mogoče reči drugače."

“Slovenija ni grozila Hrvaški”

" Slovenija ni nikjer rekla, da bo pogojevala vstop Hrvaške v EU, tudi poročilo, ki je neke vrste pregled zgodovinskega dogajanja od začetka pa do današnjega dne, ne vsebuje nobene grožnje in ne pove tega, da bi Slovenija želela Hrvaški preprečiti pot v EU," je nadalje poudaril.

Gre za zelo zapleteno problematiko, ki smo jo poskušali čim bolj kompetentno pojasniti čim širšemu krogu ljudi tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in tudi mednarodni javnosti, je dejal Rupel.

Pri tem je Rupel še opozoril, da je guverner hrvaške centralne banke Željko Rohatinski dejal, da belgijska banka KBC nima vstopa na Hrvaško, ker je povezana z Ljubljansko banko. Ta pa mora najprej poravnati vse dolgove, preden bo lahko belgijska banka prišla na hrvaški trg. "Temu se reče preprečevanje prostega pretoka kapitala in to je prekršek zoper evropsko zakonodajo. Če bi Hrvaška vztrajala pri taki politiki, si bo sama zaprla pot v EU," je dejal Rupel

Mesić: Slovenija nam nič ne more

Slovenija vstopa Hrvaške v Evropsko unijo ne more niti pospešiti niti zaustaviti, je pred tem v Zagrebu ocenil hrvaški predsednik Stipe Mesić. Na vprašanje o pogojevanju Slovenije hrvaškemu približevanju EU z rešitvijo vprašanja starih deviznih vlog Ljubljanske banke v okviru nasledstva nekdanje SFRJ je Mesić poudaril, da "to nima nobenega smisla". "Gre za majhno, a nepotrebno razkazovanje mišic", je dejal.

Po njegovih besedah je rešitev tega vprašanja med sosednjima državama možna. Kot ocenjuje, bi morala Ljubljanska banka nekdanjim varčevalcem povrniti vloge, tako da bi vzela posojilo ob jamstvu slovenske države, zatem pa bi lahko na Hrvaškem poslovala kot vsaka druga banka.

Če tega vprašanja in vprašanja slovensko-hrvaške meje Zagreb in Ljubljana ne bosta mogla rešiti, bo potrebna arbitraža, je dodal.

Kot je znano, je slovensko zunanje ministrstvo v četrtek napovedalo, da bo Slovenija odprla vprašanje starih deviznih vlog podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU oziroma bo to vprašanje "zastavila v pristopnih pogajanjih kot pogoj za vstop Hrvaške v EU". Slovenija verjame, da je stališče Zagreba v zvezi s tem vprašanjem v nasprotju z evropskimi standardi in pravnim redom.