Rupel skop s podrobnostmi razprave

Ljubljana - Strateški svet za zunanjo politiko je danes v razširjeni sestavi drugič v mesecu dni razpravljal o odnosih s Hrvaško, tokrat o vladnem predlogu resolucije o meji s Hrvaško, ki jo bo v petek obravnavala koordinacija parlamentarnih strank. Zunanji minister Dimitrij Rupel o vsebini resolucije ni govoril, po sestanku je v izjavi povedal le, da si bodo v "krajšem besedilu" v kratkem "prizadevali artikulirati politično voljo slovenske politike do Hrvaške".

Dodal je, da bo MZZ ob tem nadaljeval "s procesom analize pravnih in političnih, zgodovinskih vidikov odnosov med državama," da bo torej ob že objavljeni beli knjigi o meji med državama "pripravilo nove ekspertize". Dejal je še, da je bila na sestanku živahna razprava in da so govorili "o morebitnih prispevkih k parlamentarni razpravi, ki bo sledila v prihodnjih dneh oziroma v prihodnjih tednih".

Kot je po skoraj triurnem sestanku sveta novinarjem povedal svetovalec predsednika SD Boruta Pahorja in strokovnjak za pomorsko pravo Patrick Vlačič, je vladni predlog pripravilo zunanje ministrstvo in predstavlja stališče vlade do vprašanja. O drugih dveh predlogih resolucije o meji, ki sta jih v DZ že vložili SLS in SNS, pa niso govorili. Po oceni Vlačiča je sicer vladni predlog "bolj verodostojen dokument".

Vodja SNS Zmago Jelinčič, ki je po sestanku sveta potrdil, da so govorili samo o vladnem predlogu resolucije, je povedal, da je predlog resolucije SNS o meji razdelil vsem udeležencem sestanka. Ponovil je, da vztrajajo pri resoluciji svoje stranke, ki so jo v parlamentarno razpravo vložili v ponedeljek. V primeru, da resolucija ne bi dobila podpore, pa po njegovih besedah ne bodo začeli z zbiranjem podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v EU, kot je napovedal v ponedeljek. "Ne bomo začeli z zbiranjem podpisov, zaradi tega, ker se tega referenduma ne da izvesti z zbiranjem podpisov, ampak na drugi način," je dejal.

Vlačič je vladni predlog resolucije označil kot "primeren okvir za nadaljnje pogovore" in dodal, da je bilo nekaj pripomb - "vsebinskih, glede širine samega dokumenta", da pa bo dobro, če bo "opravil funkcijo poenotenja slovenske politike". Po njegovem mnenju "predstavlja verodostojen okvir, ki ga lahko tako politično kot pravno zagovarjamo", da pa "zagotovo ni rešitev te problematike in tudi ne obvezuje slovenske vlade k oblikovanju celovite strategije glede razreševanja mejnega vprašanja s Hrvaško".

Strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik pa je menil, da je stroka že dovolj enotna, "politika pa se bo poenotila v kratkem političnem dokumentu," kar bi bi bilo "z vidika mednarodnega prava in mednarodnih odnosov najprimerneje".

V DZ sta doslej vložena dva predloga resolucije o meji s Hrvaško

Na zadnjem srečanju strateškega sveta za zunanjo politiko 2. marca so se dogovorili za redna srečanja in se strinjali o potrebi po poenotenju slovenske politike v odnosih do Hrvaške. Dogovorili so se tudi za pripravo seznama o vseh spremembah, ki so se zgodile na meji med državama po 25. juniju 1991 in ki so v nasprotju s sklepi Badinterjeve komisije.

V DZ sta doslej vložena dva predloga resolucije o meji s Hrvaško: SLS je svoj predlog vložil 10. julija lani ob podpori SNS in poslanke madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec, SNS pa je svoj predlog vložil 2. aprila. Svoj predlog pripravlja tudi vlada.

Predsednik DZ France Cukjati je sicer za 10. april sklical kolegij s predstavniki poslanskih skupin in predstavniki vlade o predlogih o resoluciji o meji, ki naj bi jo po uskladitvi besedila sprejel DZ.