Rupel: Slovenija bo spremljala uresničevanje hrvaškega ukrepa

Ljubljana - Slovensko zunanje ministrstvo je zadovoljno, da je Hrvaška odprla svoj nepremičninski trg za državljane Slovenije, je danes v Kopru poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel. Ob tem pa je poudaril, da bo Slovenija "seveda spremljala uresničevanje tega njihovega ukrepa".

Kot je pojasnil Rupel, je današnja diplomatska nota odgovor hrvaške strani na noto, ki jo je Slovenija poslala, ko je 28. junija lani sprejela zakon o priznavanju vzajemnosti.

V vmesnem času je med Slovenijo in Hrvaško "potekalo dopisovanje", saj je bilo "nekaj dodatnih vprašanj s hrvaške in naše strani", je povedal Rupel. Ob tem je dodal, da je Slovenija doslej že rešila nekaj primerov, "približno tri, nekateri pa so še v reševanju". Medtem je prispelo tudi nekaj pritožb, res pa je, da je slovenskih kandidatov, zainteresiranih za nepremičnine na Hrvaškem, precej več, nekaj sto, je poudaril.

"Ko sem se pretekli teden srečal s (hrvaškim) predsednikom vlade Ivom Sanaderjem, sem mu povedal, da vzajemnost ni to, da Slovenija dovoli nakup enakega števila nepremičnin kot Hrvaška, ampak da gre za odpiranje trga," je še poudaril Rupel.

Na vprašanje, kdaj naj bi slovenski državljani lahko začeli kupovati nepremičnine na Hrvaškem, je Rupel odgovoril, da naj bi se to zgodilo takoj. Tudi na Hrvaškem je glede operativnih procesov za izpeljavo nakupov pooblaščeno pravosodno ministrstvo, ki je doslej ves čas spraševalo, ali Slovenija rešuje primer za primerom ali na splošno, stvari pa so sedaj pojasnjene, je poudaril Rupel.

Na vprašanje o morebitnih dvostranskih pogovorih o slovensko-hrvaški meji je Rupel odgovoril, da sta imela s Sanaderjem tudi daljši pogovor o odprtih vprašanjih, kot je meja, in upa, da bo imel ta dogodek pozitiven vpliv za vnaprej. Glede pobude, da bi mejni prehod Sečovlje prekategorizirali in tako ne bi bil več mednarodni, pa je Rupel povedal, da je zaenkrat sprejeta le odločitev, da se tovorni promet s Sečovelj preusmeri na Dragonjo. "Glede ostalega ne vem za nobeno radikalno odločitev," je povedal.

Hrvaška potrdila vzajemnost pri nakupu nepremičnin

Slovensko zunanje ministrstvo je danes prejelo diplomatsko noto hrvaškega zunanjega ministrstva, s katero Hrvaška potrjuje obstoj vzajemnosti glede pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah za slovenske državljane in izraža pripravljenost, da slovenskim državljanom omogoči nakup nepremičnin na Hrvaškem, so sporočili z MZZ. MZZ sedaj pričakuje, da bo Hrvaška svojo načelno zavezo, ki jo izraža s to noto, potrdila tudi s svojim delovanjem v praksi.

Hrvaška je Slovenijo z noto obvestila, da je pripravljena slovenskim državljanom omogočiti nakup nepremičnin na Hrvaškem pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko hrvaški državljani kupujejo nepremičnine v Sloveniji, so sporočili z MZZ. S tem bo izpolnila svojo obveznost, ki izhaja iz hrvaškega pogajalskega procesa in sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med EU in Hrvaško, so poudarili.

Hrvaški premier Ivo Sanader je sicer že v soboto ob robu srečanja Evropske ljudske stranke v Berlinu zatrdil, da je vprašanje nepremičnin zaprto. Premier Janez Janša pa je nato v nedeljo v Berlinu potrdil, da ga je Sanader obvestil o skorajšnjem odprtju nepremičninskega trga na Hrvaškem za slovenske državljane.

Vprašanje glede nepremičnin je znova prišlo v ospredje, ko je Janša 9. marca v Bruslju dejal, da vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ni ključno vprašanje, ampak da je za hrvaško približevanje EU pomembnejša zagotovitev odprtega trga nepremičnin. Državni sekretar na hrvaškem zunanjem ministrstvu Hido Biščević je nato poudaril, da je vprašanje vzajemnosti v zaključni proceduri. Hrvaški veleposlanik v Ljubljani Mario Nobilo pa je opozoril, da Hrvatom ni omogočeno kupovanje slovenskih nepremičnin brez vseh težav. MZZ je Nobila poklical na pogovor in zanikal njegovo trditev.

Po navedbah slovenskega pravosodnega ministrstva, ki je pristojno za to vprašanje, so bile doslej v Sloveniji izdane tri odločbe glede ugotovitve vzajemnosti za hrvaške državljane glede pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji. Ena od teh je že postala tudi pravnomočna. Po navedbah hrvaške pravosodne ministrice Ane Lovrin pa na Hrvaškem trenutno obravnavajo približno 800 zahtevkov slovenskih državljanov za nakup nepremičnin.

Slovenski zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji na nepremičninah sicer določa, da fizične in pravne osebe države kandidatke lahko pridobijo to lastninsko pravico, če obstaja vzajemnost, ki se ugotavlja v skladu z zakonom o ugotavljanju vzajemnosti. Vzajemnost pa je podana, če slovenski državljan ali pravna oseba s sedežem v Sloveniji lahko v državi tujca pridobi lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi ali podobnimi pogoji, kot to velja za tujca.

SNS napovedala vložitev svoje resolucije o meji s Hrvaško

Poslanec SNS Zmago Jelinčič je v državnem zboru napovedal, da bo njegova stranka prihodnji ponedeljek v DZ vložila svoj predlog resolucije o meji s Hrvaško. Jelinčič je sicer v začetku marčevskega zasedanja DZ premieru Janezu Janši postavil poslansko vprašanje o tem, ali bo vlada odslej podpirala skupni vstop držav Zahodnega Balkana, torej Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore, Makedonije in Albanije, v EU ali pa bo "vztrajala na parcialnemu potiskanju Hrvaške v evroatlantske skupnosti".

Janša odgovarja SNS

Janša je ob tem pojasnil, da je EU glede širitve utemeljena na principu, da se vsako državo kandidatko obravnava posebej in je zelo malo verjetno, da bodo istočasno postale članice EU. Sicer pa je Sloveniji v interesu, da omenjene države postanejo članice Evropske unije in da v naši soseščini dobimo regijo, ki bo stabilna in predvidljiva, je menil.

Janša omenil vstop slovenskih bank na hrvaški trg

Tudi z vidika odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško je v našem interesu, da se nekatere zadeve rešijo v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, je dejal Janša, saj po njegovih besedah obstaja kar nekaj področij, kjer so naša odprta vprašanja vezana na pogajalske sklope. Med njimi je Janša omenil vstop bank na hrvaški trg, oblikovanje sklada za razgradnjo jedrskih odpadkov ter diskriminacijsko prakso pri dostopu do trga. Pri tem je še posebej aktualen trg nepremičnin, glede katerega je vlada danes od Hrvaške prejela diplomatsko noto o odpiranju tega trga za slovenske državljane, je še pojasnil premier.

Jelinčič: Slovenija naj se izreče tudi o državah Zahodnega Balkana

Jelinčič je ob tem še predlagal, naj Slovenija v času predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008 med svoje prednostne naloge uvrsti tudi vprašanje vstopa držav Zahodnega Balkana v povezavo. Janša je ob tem spomnil, da še ni dolgo tega, kar je bila Slovenija kandidatka za članstvo v EU, in da takrat nismo bili veseli, če so v parlamentih članic potekale podobne razprave. Sicer pa ni pričakovati, da bi do nadaljnje širitve EU prišlo hitro, saj je širitev odvisna ne le od izpolnjevanja vstopnih pogojev s strani kandidatk, temveč tudi od absorpcijskih sposobnosti povezave in s tem povezanih institucionalnih temeljev, ki jih je treba pred širitvijo nadgraditi, je še dejal kot piše v magnetogramu seje DZ, ki so jo objavili na spletni strani predsednika vlade.