Rupel: Slovenija ne more iti pod raven sporazuma Drnovšek-Račan

Ljubljana - Slovenija je glede Hrvaške prehitro popustila pred pritiski iz tujine, vlada si je pred sklenitvijo sporazuma vzela premalo časa in se ni dovolj posvetovala, vendar je zdaj treba stvar speljati do konca, je dejal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Menil je še, da Slovenija ne more iti pod raven sporazuma Drnovšek-Račan.

 

Rupel, ki je imel novinarsko konferenco v vlogi predsednika odbora za zunanje zadeve pri strokovnem svetu SDS, je kot bistveno razliko med sporazumom, ki sta ga parafirala nekdanja premiera Janez Drnovšek in Ivica Račan, ter prejšnji teden podpisanim arbitražnim sporazumom navedel dejstvo, da je prvi vseboval končno rešitev oziroma zemljevid meje, medtem ko je arbitražni sporazum le navodilo za arbitre.

 

Tudi dogovor nekdanjih premierov Janeza Janše in Iva Sanaderja na Bledu avgusta 2007 je bil po Ruplovi oceni boljši od sedanjega sporazuma, saj je vseboval načelo zunanje pravičnosti. Pri tem načelu bi morala Slovenija po Ruplovem mnenju vztrajati.

 

Sicer pa je za Rupla najbolj moteče to, da se bo v skladu z arbitražnim sporazumom "zgodba končala šele čez štiri ali pet let, kar je slabo za Slovenijo". Hrvaška je namreč zdaj bolj motivirana za konstruktiven pogovor, kot bo čez štiri ali pet let, pravi.

 

Ponovil je, da je bila SDS naklonjena do predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, ki je vseboval časovno opredelitev in je predvidel, da bodo hrvaško vstopanje v EU in pogajanja o meji potekali sočasno. "Zdaj se je simetrija porušila," je opozoril.

 

Glede posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu, ki ga napoveduje premier Borut Pahor, Rupel meni, da bi moral premier opraviti širša posvetovanja že pred podpisom sporazuma, sicer pa napoveduje, da bodo Slovenci na referendumu "izrazili zadržanost" do sporazuma.

 

Kljub temu je Rupel prepričan, da je treba zdaj "stvari speljati do konca, kot so postavljene", a hkrati obžaluje, da "je bila stvar narejena na hitro". Dimitrij Rupel obžaluje tudi, da je vlada prehitro popustila pred pritiski iz tujine, zlasti iz Washingtona.

 

Rupel je danes tudi ocenil delo zunanjega ministrstva v zadnjem letu. Kritičen je bil, ker Slovenija dlje časa ni imela veleposlanikov v nekaterih ključnih državah, ter do spremenjenega zakona o zunanjih zadevah, ki prinaša več pristojnosti predsedniku republike glede imenovanja veleposlanikov, ter znova omogoča nagrajevanje politično primernih posameznikov z veleposlaniškimi mesti.

 

Na novinarsko vprašanje, ali v službi - Rupel je zaposlen na MZZ - zaradi današnje novinarske konference pričakuje težave, pa je dejal, da ima "stalno težave v življenju, na MZZ in zunaj njega".