Ker ima poslanska skupina pravico sklicati nujno sejo odbora, je pričakovati, da bo OZP vendarle opravil razpravo o tem, zakaj zaslišanja kandidata Rupla ni bilo. Vendar pa to ne pomeni, da bo tudi formalno nadaljeval postopek imenovanja. »Res je, da je procedura mati demokracije in se jo mora spoštovati. Vprašanje pa je, ali sme državni zbor s takšnimi akrobacijami tvegati svoj ugled,« nam je dejal včeraj predsednik OZP Ivo Vajgl, ki si zato »težko predstavlja, da bi sprejeli takšen sklep«. Kot pravi je zaslišanje smiselno samo, kadar gre za kandidata, ki izpolnjuje zakonske določbe, da postane veleposlanik. V Ruplovem primeru pa po nekaterih pravnih interpretacijah, na katere se sklicuje tudi predsednik države Danilo Türk, kandidat ne izpolnjuje zakonske določbe, da bi moral pred odhodom v diplomatsko službo v tujino sedem let službovati v ministrstvu za zunanje zadeve.
Dva kandidata?
Iz MZZ so nam potrdili, da so 19. decembra objavili »notranjo seznanitev s prostimi delovnimi mesti vodij predstavništev, med drugim tudi ponovitev objave za delovno mesto vodje diplomatskega predstavništva v Veleposlaništvu RS na Dunaju«. Novi interni razpis se izteka, ni pa znano, ali za veleposlanika ponovno kandidira tudi Rupel.
Pravna tolmačenja vprašanja, ali se je s tem, ko je MZZ ponovil razpis, prekinil tudi prejšnji postopek, pa so različna. Ali se torej lahko pred OZP znajdeta kar dva kandidata, poleg tistega, ki ga bo po koncu razpisa imenovala nova vlada, tudi Dimitrij Rupel? V vladni koaliciji menijo, da se to ne bo zgodilo, saj je po izjavah predsednika države Danila Türka popolnoma jasno, da Rupel ne more postati veleposlanik na Dunaju. V opozicijski SDS pa napovedujejo, da bodo »vztrajali pri zahtevi, da se dosledno izpelje postopek predstavitve kandidata Rupla in se procedura zakonito zaključi«.
Več v torkovi tiskani izdaji Dela!