Rupel: Zaradi spornega zemljevida je bila nota potrebna

Zagreb/Ljubljana - Zunanji minister Dimitrij Rupel je danes izrazil zadovoljstvo v zvezi z objavo zemljevida v nekaterih slovenskih medijih, ki kaže, da je hrvaška vlada podelila koncesijo hrvaški naftni družbi INA za raziskave naftnih in plinskih nahajališč v severnem Jadranu tudi na območju, kjer meja še ni določena. Kot je povedal novinarjem na gradu Jable, je bil ta zemljevid "kamen spotike", zaradi njega pa je Slovenija tudi poslala noto Hrvaški.

Nekateri niso razumeli, zakaj je Slovenija poslala omenjeno noto, in "so celo domnevali, da je Slovenija tista, ki zaostruje odnose, kar seveda ni res," je poudaril Rupel. "Mi smo storili tisto, kar je bilo nujno in edino logično glede na poteze na hrvaški strani."

Rupel je sicer izrazil upanje, da "bomo znali preseči situacijo, ki je nastala", a hkrati bojazen, "da imamo preveč nasprotnikov razumevanja". Izrazil je tudi prepričanje, da je slovenska vlada v celoti pripravljena na razumevanje, kar je že večkrat ne le izjavila, temveč tudi dokazala. Menil je še, da je tudi predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader pripravljen na razumevanje. "Problem je v tem, da je nekaj ljudi na hrvaški strani, pa morda tudi na slovenski, ki bi radi pokvarili pogoje za sporazumevanje."

Rupel upa na možnost za dogovor obeh strani

Zunanji minister je še spomnil, da sta se slovenska in hrvaška stran v preteklih mesecih že nekajkrat srečali in že "trasirali pot do nekega pozitivnega rezultata". "To, da smo se spet zapletli in se sprli okrog določenih vprašanj", je po mnenju Rupla delo tistih, ki nasprotujejo temu, "da bi se enkrat ta zgodba končala".

Na vprašanje, ali bo Hrvaška tudi tokrat spremenila koncesije, pa je Rupel odgovoril, da Slovenija poskuša "s prepričevanjem in predlaganjem argumentov". Rupel ne verjame, da bo prišlo do zaostrovanja in da bo slej ali prej prišlo do sestanka na ustrezni ravni.

Rupel je sicer še dejal, da "če bo prišlo do arbitraže ali kakšne druge oblike reševanja problema, bo naš protest na mizi, sicer Slovenija ne bi imela nobene oporne točke, nobenega argumenta, na katerega bi se lahko izgovarjala". "Storili smo tisto, kar je potrebno, da se dokaže, kako je Slovenija kontinuirano nasprotovala enostranskim potezam hrvaške strani." "Sedaj pa je treba počakati, da bi videli, ali se je mogoče dogovoriti. Res pa je, da prihajajo časi predvolilnih napetosti," je še dodal Rupel, a hkrati izrazil upanje, da "bo vendarle kakšna možnost".

Juri poziva Rupla, naj pristopi k arbitraži s Hrvaško

Poslanec SD in član odbora državnega zbora za zunanjo politiko Aurelio Juri je danes zunanjega ministra Dimitrija Rupla pozval, naj se ogradi od pobud k zaostrovanju odnosov s Hrvaško in naj opusti "nenehno in že malce inflatorno pošiljanje protestnih not". Prav tako ga poziva, naj opusti poskuse dvostranskih pogajanj o meji in naj oblikuje predlog dogovora o pristopu k arbitražnemu reševanju spora. Pri tem Juri Ruplu obljublja tudi podporo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko.

Kot je zapisal Juri v pisnem pozivu ministru, deli njegovo mnenje, "da smo se spet zapletli in se sprli okrog določenih vprašanj", ki so delo tistih, ki nasprotujejo temu, "da bi se enkrat ta zgodba končala". Pozdravlja tudi, da je bil Rupel prejšnji teden v oddaji Odmevi na TV Slovenija bolj naklonjen arbitraži za rešitev vprašanja. Pri tem pa ga poziva, naj besede, kaj vse je treba storiti pred samo arbitražo, uresniči. "Sama po sebi se opisana opravila ne bodo sprožila," poudarja Juri.

V saboru podpirajo hrvaško vlado glede odnosov s Slovenijo

Odbor hrvaškega sabora za zunanjo politiko je ocenil, da so slovenska stališča o Jadranu kot predmetu nasledstva bivše SFRJ neutemeljena, nesprejemljiva in v nasprotju z mednarodnim pravom, je po današnji zaprti seji odbora povedal njegov predsednik Gordan Jandroković iz Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ). Kot je dodal, je na seji državni sekretar na zunanjem ministrstvu Hido Biščević obvestil odbor o aktualnem stanju v hrvaško-slovenskih odnosih in o vladnih ukrepih za urejanje spora o meji.

Kot je dejal Jandroković, mora hrvaška vlada nadaljevati dosedanjo politiko, torej odločno, a tehtno zahtevati, da se spor glede vprašanja meje v Piranskem zalivu reši pred enim izmed mednarodnih pravnih teles. Dodal je, da bodo poslanci hrvaškega sabora v stikih s kolegi v Evropskem parlamentu in ostalih parlamentih v Evropi, vključno s slovenskim, še naprej zagovarjali hrvaška stališča, da se vprašanje morske meje uredi na mednarodnem sodišču.

Poslanec opozicijske Hrvaške stranke prava (HSP) in podpredsednik odbora za medparlamentarno sodelovanje Tonči Tadić je sklepe odbora označil za "sprejemljive", ob tem pa dodal, da so "pričakovali, da bodo podkrepljeni s saborsko deklaracijo ali z resolucijo, ki bo obvezala hrvaško vlado k reševanju spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu". Spomnil je, da "je Evropska unija 16. aprila 2004 nedvomno povedala Hrvaški, naj svoje obmejne probleme uredi na sodišču v Haagu, če jih ne more urediti bilateralno".

Po seji odbora je Biščević za še povedal, da bo hrvaška modra knjiga o meji na morju dokument vlade za reševanje obmejnega spora s Slovenijo, ki pa je ne bodo predstavili javnosti. Modro knjigo je delovna skupina Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU) hrvaški vladi predstavila prejšnji petek. Po navedbah hrvaške vlade gre za "zbirko zgodovinskih in znanstvenih dejstev, ki izhajajo iz mednarodnega prava in nedvomno kažejo na hrvaško ozemeljsko celovitost ter zavračajo in spodbijajo netočne interpretacije o mejni črti v Piranskem zalivu".

Lahko Sanader in Janša rešita odnos med državama?

Odnosi med Hrvaško in Slovenijo ne gredo v pravo smer, preveč je odprtih vprašanj in težkih izjav. Napovedana seja obeh vlad bi lahko ublažila napetosti, a je glavni predpogoj za to, da seja sploh bo, piše današnji zagrebški Jutarnji list.

Časnik, ki najprej navaja izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, ki ne ve, zakaj je njegovo srečanje s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom odpovedano, meni, da bosta predsednika trenutni nesporazum verjetno hitro razčistila, kar pa verjetno na vladni ravni ne bo lahko. Številnih odprtih vprašanj ni nič manj, izhodiščne točke so vedno bolj oddaljene, kar negativno vpliva na skupne odnose.

Hrvaška vlada je odkrito povedala, da so po njenem mnenju izrabljene vse možnosti za dvostransko reševanje vprašanja meje na morju in da se je torej treba obrniti na mednarodno sodišče, čemur pa Ljubljana močno nasprotuje ter postavlja zahteve po celovitosti Piranskega zaliva in zahteva prost do pristop do odprtega morja.

Arbitraža tudi za jedrsko elektrarno Krško?

V nadaljevanju časnik poudarja, da Ljubljana ne želi sprejeti arbitraže tudi za jedrsko elektrarno Krško, prav tako pa ne kaže zanimanja za reševanje problematike hrvaških delavcev v Sloveniji, ki nimajo vseh pravic, ki jim pripadajo. Prav tako Slovenija ne želi priznati Hrvatov kot manjšino, čeprav jih je dvakrat več kot Slovencev na Hrvaškem, ki te pravice imajo.

Prav tako ni nikakršnega premika v zvezi z deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki. Dodaja še, da je zunanji minister Dimitrij Rupel "šel celo tako daleč, da je Zagreb obtožil obstrukcije dogovora z Italijo, češ da Hrvaška ni plačala svojega dolga".