Rušenje Kolizeja ne poteka po vseh pravilih

Inšpekcija je po anonimni prijavi ugotovila, da naj bi del odpadkov uporabili na Lavrici in v Grosuplju. Škofljiški župan navedbe zanika.

Objavljeno
14. september 2011 08.31
Posodobljeno
14. september 2011 08.41
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana

Ljubljana – Ljubljanski Kolizej, ki ga podirajo že od 10. avgusta letos, od njega pa so ostali le kupi opeke in lesa ter nekaj obodnih sten, je še vedno pod budnim očesom javnosti. Anonimnež je 5. septembra poslal Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP) prijavo, da gradbene odpadke odvažajo v vrtačo celo v precej oddaljeno občino Grosuplje (v bližino Male Ilove Gore).

Okoljska inšpekcija je dva dni pozneje opravila nenapovedan nadzor na območju Kolizeja. Tam je odkrila manjše nepravilnosti pri predelavi gradbenih odpadkov, prav tako pa, da je prevozniško podjetje Dolinšek transport del materiala odpeljalo k vrtcu na Lavrico in v okolico Grosuplja, čeprav teh deponij ni bilo navedenih v okoljevarstvenem dovoljenju.

Ker se vsepovsod bojijo nezakonitega odlaganja gradbenih odpadkov, zlasti če so to odpadki iz sosednjih občin, smo zadevo preverili pri škofljiškem županu Ivanu Jordanu. Zagotovil nam je, da je njihov vrtec na Lavrici skoraj končan in da ne drži inšpekcijska ugotovitev, da so za izdelavo platoja pri tem objektu navažali predelani gradbeni material. Ta je bil zgrajen davno pred začetkom rušenja Kolizeja.

Ali so predstavniki podjetja Dolinšek transport z izjavami zavajali inšpektorja, je težko reči, bo pa precej zanimivo, ali in kako bodo inšpektorji na tej in drugi lokaciji (v okolici Grosuplja naj bi predelane odpadke uporabili za nasutje oziroma povečanje dvorišča ob stanovanjski stavbi) preverili izjavo izvajalca rušenja, predelave in deponiranja gradbenih odpadkov. V nadaljevanju postopka naj bi inšpektor preveril (tako je vsaj zapisal IRSOP), ali je bil ta material uporabljen za namen, določen v okoljevarstvenem dovoljenju.

Podjetje Dolinšek transport pa je na lokaciji Kolizeja, kjer ima tudi premično drobilno napravo, le dan po obisku inšpektorja izpolnilo naloženo obveznost – vse frakcije gradbenih odpadkov, ki so bile večje od predpisanih, je predelalo v manjše.

Direktor Marko Dolinšek nam ni pojasnil, kam vse vozi zdrobljeni gradbeni material. Po dovoljenju za delno zaporo in začasno prometno ureditev na območju Kolizeja, ki jo je 1. avgusta letos izdal oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana, bi moral material, neprimeren za predelavo, voziti na deponijo Barje, ostanke gradbenih odpadkov v kamnolom Sostro, les na deponijo Tise, železo pa na Dinos.

Del gradbenih odpadkov, ki so uporabni za kakšne nasipe, zasutja in drugo, lahko vozi tudi na odlagališče, ki ga je »določil sam in je zunaj območja MOL«, a nam ga Dolinšek ni razkril. Je pa dejal, da na gradbišče prihaja veliko ljudi, ki bi radi odkupili »zdravo« opeko, ki je je po njegovih navedbah v izobilju, čeprav so investitorji pred rušitvijo Kolizeja javnost prepričevali, da je ta v izjemno slabem stanju.

Od Borisa Macarola iz Kranjske investicijske družbe, ki v imenu investitorja nadzira rušenje Kolizeja, pa smo izvedeli, da naj bi rušitvena dela končali do 15. oktobra. Na vprašanje, ali razmišljajo o začasnem parkirišču v jami, v kateri je to nekoč krajši čas že bilo, pa je odvrnil, da ne. Namesto da bi denar in energijo namenili za ureditev parkirišča, bodo raje pospešili vse postopke za čimprejšnjo pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt Novega Kolizeja. Med drugim mora ljubljanski mestni svet sprejeti tudi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).