Rusi bi klirinški dolg poplačali z orožjem

Slovenska vladna delegacija bo čez mesec dni na obisku v Rusiji poleg gospodarskega sodelovanja znova izpostavila tudi vprašanje ruskega klirinškega dolga.

Objavljeno
04. april 2006 21.29
Ljubljana – Slovenska vladna delegacija bo čez mesec dni na uradnem obisku v Ruski federaciji poleg gospodarskega sodelovanja med državama znova postavila tudi vprašanje 130 milijonov dolarjev klirinškega ruskega dolga Sloveniji. Po naših informacijah ruska stran zdaj ponuja poplačilo dolga v vojaški opremi in turbinah za slovenske termoelektrarne, kot je bilo okvirno predvideno že v zaupni prilogi memoranduma, ki ga je pred tremi leti pripravilo slovensko finančno ministrstvo. Gospodarsko-vojaško poravnavo po naših informacijah podpirajo tako na ministrstvu za gospodarstvo kot na ministrstvu za obrambo, finančno ministrstvo pa jo, odkar ga vodi Andrej Bajuk, dopušča le, če dolga ne bo mogoče “izterjati” v denarju.

Po naših informacijah je takšen predlog poravnave oblikovala ruska diplomacija, podprl pa naj bi ga tudi Viktor Hristenko, ruski minister za energijo. Našli smo tudi dopis največjega ruskega trgovca z orožjem, podjetja Rosoboroneksport, v katerem je jasno izražena želja po poplačilu dela ruskega dolga z vojaško opremo.

Po okvirnem predlogu naj bi ruska stran Slovenski vojski dostavila orožje in drugo opremo v vrednosti 30 milijonov dolarjev. Na ruskem veleposlaništvu v Ljubljani v zvezi s tem nismo dobili dodatnih pojasnil, predloga pa niso želeli komentirati niti v Rosoboroneksportu. Aleksandr Holin, namestnik vodje predstavništva tega podjetja v Beogradu, ki se očitno največ ukvarja s klirinškim dolgom Rusije do naslednic Jugoslavije, pa je k temu dodal le: "Počakajte še mesec dni." Torej do predvidenega srečanja na premierski oziroma vladni ravni v Moskvi.

Oprema bi morala ustrezati standardom Nata

Vprašanje je seveda, ali lahko rusko državno podjetje, ki je nastalo leta 2000 z združitvijo številnih manjših agencij, zagotovi opremo za Slovensko vojsko po standardih Nata. Lani je denimo Rosoboroneksport prodal za 5,2 milijarde dolarjev vojaške opreme (od letal, tankov do oblačil) in podpisal za devet milijard dolarjev pogodb za prihodnjih pet let. Največji partnerji ruske vojaške industrije so še naprej Kitajska, Indija in druge države, ki niso članice severnoatlantskega zavezništva.

Po naših informacijah slovensko ministrstvo za obrambo (Mors) kljub temu podpira takšen predlog poravnave klirinškega dolga. Na vprašanje, kakšno opremo bi Rusija sploh lahko zagotovila Slovenski vojski, na Morsu sicer nismo dobili odgovora, v poštev pa bi verjetno prišlo že transportno letalo, katerega nakup je predviden v srednjeročnih načrtih.

Kot so nam pojasnili na ministrstvu za finance, v katerega pristojnosti je tudi reševanje klirinškega dolga, je bila možnost poplačila z vojaško opremo vseskozi na mizi. Vendar, kot pojasnjujejo, “pri analiziranju blaga, s katerim bi se klirinški saldo lahko zapiral, niso bili navedeni izdelovalci blaga, zato nismo seznanjeni s ponudbo podjetja Rosoboroneksport”.

Več preberite v sredini tiskani izdaji Dela.