Ruske karte

Po dolgem čakanju je le padla odločitev. Država bo dobro polovico delnic Slovenske industrije jekla (Sij) prodala ruski poslovni skupini Koks, ki da je med tremi snubci v vseh merilih ponudila največ.

Objavljeno
01. marec 2007 21.40
Priozvodnja jekla
Po dolgem čakanju je v četrtek le padla odločitev. Država bo dobro polovico delnic Slovenske industrije jekla (Sij) prodala ruski poslovni skupini Koks, ki da je med tremi snubci v vseh merilih ponudila največ. Dobrih sto milijonov evrov kupnine, več kot dvakrat toliko denarja za naložbe, številne druge obljube, še posebej impozantna je desetletna predkupna pravica države, zbujajo občutek, da je ta vlada svoj prvi privatizacijski posel pod taktirko Marije Zagožen izpeljala uspešno.

Ženska roka pač, bi mogli reči v nekoliko feminističnem slogu, a nekaterih drobtinic ob tem le ne moremo spregledati. Izbrani kupec prihaja iz države, s katero ta vlada odkrito in pospešeno tke poslovne povezave. Spomnimo se samo lanskega obiska njenih najvišjih predstavnikov v tej državi. Gotovo ni zanemarljivo, da je družbi Koks v tekmi za nakup Sija pomagal naš diplomat na veleposlaništvu v Moskvi. Za nameček pa je lastnik tega ruskega podjetja poslanec ruske dume Boris Zubicki, član Putinove stranke Enotna Rusija. Zato je že slišati namige, da bi se Slovenija s tem poslom Rusiji želela oddolžiti za zastoje, do katerih prihaja pri ustanavljanju skupnega podjetja Lukoila in Petrola.

Drugo vprašanje je, kaj družba Koks pričakuje od tega nakupa. Ponudila in obljubila je razmeroma veliko. Poleg tega naj bi Sij z njo pridobil velik ruski trg in neposrednega dobavitelja danes tako cenjenih surovin. Glavni motiv Koksa naj bi bil vertikalno povezovanje, a Sij je za ruska merila majhen igralec in z neposredno prodajo surovin slovenskim jeklarjem novi lastnik gotovo ne bo obogatel. Morebiti pa v ruski družbi računajo tudi na prihranke zaradi izkoriščanja porekla Evropske unije.

Karte bo verjetno povsem razgrnil šele čas, tako kot je čas prav z včerajšnjo prodajo pokazal, da državna sanacija železarn le ni bil strel v prazno. Dosežena kupnina pomeni približno petino denarja, ki ga je država vložila v to industrijo, če temu prištejemo še naložbe in davke ter dajatve, ki so jih in jih še bodo plačale jeklarske družbe, ter ohranjena delovna mesta, bo naložba nedvomno poplačana.