S 25 kolesi soline korak bliže Unescu

Brezplačno za obiskovalce V desetih minutah do muzeja solinarstva in naprej na ogled solin

Objavljeno
12. junij 2014 10.16
Soline s kolesarji
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Sečovlje – Krajinski park Sečoveljske soline si je najlepše ogledovati s kolesom, zato bodo upravljavci muzeja solinarstva iz Pomorskega muzeja Piran od danes organizirali brezplačno izposojo 25 koles. Obiskovalci bodo na vhodu lahko prevzeli kolo in se v desetih minutah pripeljali do solinarskega muzeja.

»Na ta način bomo dodatno pokazali na naš odnos do razvoja kulturnega in trajnostnega turizma, s čimer bomo še korak bliže vpisu na Unescov seznam svetovne dediščine,« je prepričan direktor Pomorskega muzeja Piran Franco Juri. Zamisel o kolesih, s katerimi bi se gostje vozili v park, je stara že več let in je del večjega projekta iz programa Openmuseums, s katerim so v muzeju dobili možnost črpanja 750.000 evrov. »Večji del denarja smo že izkoristili za izboljšavo stanja, opreme in infrastrukture muzeja. Za nakup koles smo namenili 19.000 evrov, pet je tudi otroških. Obiskovalci jih bodo lahko prevzeli na vhodu za Fontanigge in bodo v najpozneje desetih minutah prekolesarili 2,5 kilometra dolgo pot do štirih prenovljenih muzejskih hišic. S kolesi se bodo lahko vozili tudi po vseh odprtih poteh oziroma nasipih – vse do čelnega ob morju. Na ta način si bodo lahko ogledali precej več kot samo muzej,« je povedal Juri.

Raje z električnim vlakcem kakor z avtobusom

Do muzeja gre zdaj veliko obiskovalcev peš, nekateri pridejo po morju s Solinarko, v park vozijo tudi avtobusi. Predvsem zadnji so za park problematični, zato si v upravi želijo, da bi do konca leta prišli do denarja za nakup električnega vlakca, ki bi do muzeja vozil goste z avtobusov.

»Lani so imele vse tri enote Pomorskega muzeja Piran (muzej solinarstva, mestni muzej in Tonina hiša) približno 16.000 obiskovalcev, polovico jih prišlo v muzej solinarstva. Letos pričakujemo boljši obisk zaradi dodatne ponudbe, tudi zaradi koles,« je dejal Juri, ki pravi, da je zaskrbljen zaradi usode parka ob napovedani prodaji Telekoma.

»Občutek imamo, da nikogar v državi ne skrbi, kaj se bo zgodilo, ko bo koncesionar dobil novega lastnika. Res je lastništvo parka državno, toda način upravljanja je zelo odvisen od naklonjenosti koncesionarja. Zato pozivam odgovorne, naj za upravljanje parka ustanovijo javni zavod, kot je to urejeno pri drugih podobnih parkih takšnega pomena. Z javnim zavodom bi bila park oziroma dediščina varnejša,« pravi Juri.