S fičniki k mesarju ali na kozarec v gostilno

Ilirska Bistrica – Bistričani lahko po novem pri mesarju, v gostilni ali optiki plačujejo tudi s fičniki. Za zdaj je v obtoku le kovanec za 50 fičnikov, pol beliča, z nominalno vrednostjo 20 evrov. Gre za zametek komplementarne valute, o kateri je pobudnik Svit Laris prepričan, da bi lahko pripomogla h gospodarski rasti na lokalni ravni.

»Pri meni v teh desetih dnevih ni še nihče unovčil fičnikov, a idejo podpiram, ker je dobra. Da bi fičniki in beliči zaživeli kot lokalna valuta, bi jih morala posvojiti skupnost. Ne vem, ali v naši občini zmoremo takšnega duha in zaupanja, a je vsaj zanimivo poskusiti,« je za Delo dejal bistriški mesar ­Miljano Milavec.

Milavec ima za zdaj nekaj več kot deset posnemovalcev, podjetnikov in obrtnikov iz Ilirske Bistrice, ki so sprejeli fičnike kot plačilno sredstvo. Pobudnik projekta, študent ekonomije in numizmatik Svit Laris pritrjuje, da se bo lokalno plačilno sredstvo uveljavilo šele, ko ga bo sprejelo dovolj prodajalcev blaga in storitev. »Naš cilj je okrog 40 podjetnikov, kar je po naši oceni minimum za to, da bi se vzpostavil samostojni obtok in ne bi bila več potrebna menjava fičnikov v evre,« je pojasnil Laris.

Po uradnem tečaju brez provizije

Cilj projekta je dvig gospodarske rasti na lokalni ravni, pravi mladi bistriški numizmatik. »Če bi vsak od nas v beliče in fičnike zamenjal ves svoj prihodek, bi ga moral porabiti v ilirskobistriški občini. Tako bi ostalo doma več denarja, kar bi bila spodbuda odpiranju novih delovnih mest in širitvi obstoječih podjetij. Tako kažejo empirični primeri več kot 2000 komplementarnih valut po svetu, ki prevladujejo v manjših mestih v Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA in Avstraliji.« Pogoj, da postane neki kovanec plačilno sredstvo, je, da ga je kot tako pripravljen sprejeti prodajalec blaga ali storitve. Bistriški fičniki lahko krožijo, lahko pa jih imetnik zamenja po uradnem tečaju brez provizije v društvu. Društvo zagotavlja konvertibilnost s svojimi za zdaj gotovinskimi rezervami.

»Do zdaj smo izdali skupaj 375 kovancev po 50 fičnikov, ki so plačilno sredstvo. To je šele poskusna, začetna faza uvajanja komplementarne valute, ki ima status zasebnega plačilnega sredstva oziroma je v nasprotju z evrom, ki je obligatorno plačilno sredstvo, opcijsko plačilno sredstvo,« pojasnjuje Laris. Najustreznejši izraz za takšno valuto je komplementarna valuta, ker obstoji poleg evra. »Obstajajo še izrazi lokalna, skupnostna, zasebna, alternativna, regionalna valuta, vendar je v ekonomski stroki najbolj uveljavljen izraz komplementarna, ki ga priporoča tudi slovenski strokovnjak za to področje, mag. Sergej Vujanović.«

Ni za belgijske paradižnike

V mrežo bistriškega beliča ne bodo vključili večjih trgovin, saj bi tako spodbujali nakupe na primer belgijskih paradižnikov in tako povečevali belgijski BDP. Bodo pa vključevali manjše obrtnike in trgovce, ki prodajajo lokalno pridelano zelenjavo in sadje, pri čemer gre za pozitivne ekonomske pa tudi ekološke učinke. Pot od proizvajalca do kupca je krajša, zato se porabi manj energije in manj se onesnažuje s toplogrednimi plini.

Ilirskobistriški numizmatiki so prvi žeton za en belič izdali leta 2013 ob 165. obletnici rojstva zgodovinske osebnosti, arheologa, nekdanjega nadžupana Josipa Nadoslava Potepana iz Dolnjega Zemona pri Ilirski Bistrici. Tedaj so za zbiralce izdali 200 srebrnikov. Ob predlanski 150. obletnici čitalnice v Ilirski Bistrici so dali v medenini in srebru skovati prve žetone za 50 fičnikov. Prvi belič še ni bil plačilno sredstvo, predlanski fičniki pa so skupaj z lanskimi 18. decembra to postali. Lanske medeninaste žetone z 90 deli bakra in 10 deli cinka so izdali ob 750. obletnici prve pisne omembe Trnovega, mestne četrti v Ilirski Bistrici.

Srebrni in bakreni fičniki za zbiralce

Poleg kovanca za 50 fičnikov so bistriški numizmatiki decembra 2015 v slovaški kovnici Kremnica, najstarejši na svetu z neprekinjenim delovanjem od začetka 14. stoletja, dali skovati še 35 kovancev za 50 fičnikov v čistem srebru, ki stanejo 50 evrov, in še 15 kovancev v bakru, ki stanejo 30 evrov, čeprav je njihova nominalna vrednost 20 evrov kot pri medeninastih. Po teh povprašujejo predvsem zbiralci, zaradi velikega povpraševanja pa so dali dokovati še pet srebrnikov. Kovanci so izdelani v polirni tehniki, višje ležeče površine so matirane, nižje pa polirane do visokega sijaja, s čimer je dosežen učinek kontrasta.

In zakaj belič in fičnik? »Predlog za poimenovanje sta dala dolgoletni predsednik Primorskega numizmatičnega društva Vojko Čeligoj in oblikovalec žetonov Romeo Volk. Belič je sicer ljudsko ime za nekdanji germanski srebrnik fenig,« pravi Svit Laris.

Za letošnje leto, ob 200. obletnici šolstva na bistriškem območju, tamkajšnji numizmatiki načrtujejo izdajo novega kovanca. Na vprašanje o mogočih dilemah o legalnosti takšnega plačilnega sredstva, namreč, kako bodo tak »denar« sprejeli na primer davkarija in inšpektorji, Svit Laris odgovarja, da je Evropska unija leta 2007 financirala podoben projekt komplementarne valute v Franciji, imenovan Sol.

Z Banke Slovenije so pojasnili, da zakonodaja komplementarne valute ne ureja, razen če bi to bili žetoni ali medalje, podobne evrokovancem, ki jih prepoveduje uredba, ali če bi to bili bankovci, ki jih prepoveduje Evropska centralna banka. Plačila v obliki komplementarne valute ni obvezan sprejeti nihče, načeloma pa je komplementarna valuta lahko (lokalni) dogovor o uporabi (lokalnega) menjalnega sredstva, ki hkrati ni zakonito plačilno sredstvo v državi, pravijo na Banki Slovenije.