Tiskane izdaje
Američanu Ericu Williamsonu grozi zapor, ker je gol ob pol šestih zjutraj (v svoji hiši!) kuhal kavo. Mimo okna sta prišla neka ženska in njen sin, pogledala skozenj, videla golega Williamsona in poklicala policijo. V zagovor je gospod povedal: »V hiši sem bil sam, zato se nisem trudil z oblačenjem. Navsezadnje je to moja hiša, v kateri lahko počnem, kar hočem. Z nikomer se nisem pogovarjal, pred oknom nisem videl nikogar. Prišel sem le po kavo.«
Odvetnik Dickson Young pravi, da bi bil to zločin, ker morata tako policija kot država dokazati, da je Williamson vedel, da je opazovan, saj nenamerno razkazovanje ni zločin. No, če mu bodo dokazali krivdo, mu grozi do leto in pol zapora!
Amerika je znorela. Če v svoji hiši gol kuhaš kavo, utegne biti zločin, če pa vzameš puško in ustreliš radovedneže, ki silijo na tvoje zasebno ozemlje, je to v skladu z ustavnimi pravicami. Bodo že nekako razrešili to bizarnost, to se nas ne tiče, hakeljc pa je v tem, da nam Amerika izvaža, vsiljuje svoje vrednote. Dežela Las Vegasa po vsem svetu »prodaja« neke vrednote, ki slonijo na puritanizmu oziroma puritanstvu, kakor pač hočete. Privrženec puritanizma naj bi bil moralno strog človek, nestrpen do načel in mišljenj, ki so drugačna od njegovih; je privrženec protestantske ločine v anglikanski cerkvi, ki je poskušala obnoviti krščanstvo v prvotni evangelijski čistosti in je terjala strogo nravnost ter izpolnjevanje verskih dolžnosti.
No, »puritanski« v angleščini pomeni ne le versko in nravno strog, ampak tudi skrajno prenapet, ozkosrčen in zadrt.
Slovenci uvažamo iz ZDA tamkajšnji puritanizem - svoj vrhunec je dosegel s prohibicijo in hkratnim razmahom mafije v dvajsetih letih prejšnjega stoletja - v najčistejši obliki kot najboljši, najbolj prečiščen kokain, ki očitno ni nezdružljiv s puritanizmom. V prepovedih, na primer kajenja, gremo čisto do konca, do absurda, in verjetno bo prišel dan, ko gol človek doma ne bo mogel prižgati cigarete in skuhati kave. George Orwell ni imel pojma: prihodnost bo še mnogo hujša, kot jo je bil opisal, ta prihodnost na Slovenskem že je! In da bi bila pošast ameriškega puritanizma, ki ga izvažajo celo v Afganistan, še hujša, imamo tu v bližini še Vatikan.
Če smo preživeli že prvo in drugo svetovno vojno, se da preživeti tudi to. Hudič pa je, ko opaziš, da se je ta ameriški »moralni produkt«, skrajno prenapet, ozkosrčen in zadrt, zajedel v samo bistvo politike. Tu pravzaprav ni t. i. protestantske etike v žlahtnem pomenu, torej sistema dogem, etičnih načel, moralnih norm in življenjskih maksim, ki so udejanjili duh kapitalizma kot notranje imanentno gonilo moderne gospodarske družbenosti.
Pri nas takšno razumevanje protestantstva obstaja morda le še v Prekmurju, ki pa ga država prepušča propadanju. Politika je, nasprotno, okužena s puritanizmom, kajpak na čisto šentflorjanski način: dopoldne v parlamentu kokodakaš o spravi, vrednotah, načelih, pravni državi in podobnih neumnostih, zvečer si že v kakšnem bordelu. Bodimo neposredni: nič nimamo proti bordelom, dokler ni vodeči bordel politika, ki ne spoštuje konkurence. Niti konkurence volilnega telesa.
Hec te naše šentflorjanske politike pa je v ravno v tem, da poslanci ne plačujejo niti položnic, vendar pridigajo neko svetohlinsko pobožnost in ponižnost. Smo v bizarnem položaju, da nam politika »špega« skozi okno, ali si goli kuhamo kavo, oni pa so nedotakljivi v vseh pogledih. Nadzor nad politiko, zlasti parlamentom, tožilstvi in tako naprej, je povsem uplahnil, s tem pa vodeni tudi demokracija. Kolikor je je sploh kdaj bilo. In ko se demokracija (strankarstvo) zateče k puritanskemu pridigarstvu, že vemo, pri čem smo.
Zdaj, v času »levičarja« Boruta nam bodo gledali skozi okno, ali premoremo televizor, morda celo čipkasti prtiček na njem. Oblast potrebuje davke, denar.
Svetujemo, da jutranje kave ne kuhate goli. Morda tudi pižama ne bo primerna, utegnejo vam jo obdavčiti. Okna zagrnite, toda le od kod vam denar za zavese!? Neki slikar se je pritožil pri umetnostnem kritiku Ugu Ojettiju: »Saj ne mislite, da bi moral slikati stvari takšne, kakršne vidim?« Ojetti: »Po pravici povedano, formalnih predpisov, ki bi to prepovedovali, res ni, stvar pa bo postala strašna, kadar boste stvari videli takšne, kakršne slikate.«
Torej: s katere strani okna?
Iz NeDela
