S partnerskim sodelovanjem do boljšega zdravstva

Ljubljana – Zdravstvene zavarovalnice že ves čas poudarjajo, da bi v zdravstveni reformi morale sodelovati, saj so pomembni deležniki tega sistema. V zavarovalnici Vzajemna predlagajo ustanovitev posebnega sosveta za razvoj in nadgradnjo zdravstvenega sistema. Zavarovalnice so prepričane, da so že zdaj precej boljše pri nadziranju stroškov zdravstvenih storitev in zdravil. Vzajemna bi upravljala celo bolnišnico.

Predlagajo ustanovitev posebnega sosveta za razvoj zdravstvenega sistema, v katerem bi bili zastopani vsi ključni deležniki, torej tudi zdravstvene zavarovalnice, deloval pa naj bi pri predsedniku vlade. Kot sta že na letošnjih zavarovalniških dnevih poudarila Matjaž Trontelj in Katja Pečlin (oba iz zavarovalnice Vzajemna), zdravstvene zavarovalnice sistematično spremljajo potrebe svojih zavarovancev in so vešče pri nadzoru stroškov. Menijo tudi, da bi partnersko lahko sodelovali z državo pri vzpostavitvi stabilnega in dolgoročnega financiranja, nadzoru nad obračunanimi storitvami, nadgradnji zdravstvenega sistema, dostopnosti do kakovostnih storitev. Tudi z vzpostavitvijo predlaganega sosveta in celo z bolnišnico, ki bi jo, da omenjeno dokažejo, tudi upravljali.

Sosvet za vzpostavitev dialoga

»Prizadevamo si biti deležnik v sistemu, čeprav nas vse prepogosto vidijo le v vlogi plačnika zdravstvenih storitev,« pravijo v Vzajemni. In ponavljajo, da so v javni razpravi o zdravstveni reformi, predvsem ZZVZZ-1, na ministrstvo za zdravje vložili pripombe z jasnim sporočilom, ki ga sicer poudarjajo tudi druge zdravstvene zavarovalnice: spremembe bi morale biti sprejete v širšem konsenzu in z jasnim ciljem. Prav to bi bila tudi naloga sosveta: vzpostavitev strokovnega oziroma posvetovalnega organa, s katerim bi se razvil zdaj neobstoječi pogovor ter se vzpostavljalo zaupanje in povezovanje med vsemi deležniki v zdravstvu; tudi ministrstev.

Zakaj naj bi tak sosvet deloval pri predsedniku vlade? »Ker je ena ključnih funkcij predsednika vlade in drugih nosilcev javnih funkcij prav povezovanje različnih institucij in usklajevanje delovanja med njimi – za večje zadovoljstvo državljanov,« pravijo v Vzajemni. Pobude za zdaj predsedniku vlade še niso poslali.

Plačati samo upravičene storitve

Zdravstvene zavarovalnice se lahko pohvalijo kot stabilen plačnik, saj so podvržene tudi strogi ureditvi evropske direktive Solventnost 2 in nadzoru regulatorjev. V Vzajemni pravijo, da so že do zdaj razvili in vzpostavili sodobna IT-orodja za preverjanje pravilnosti obračunov, da se dnevno lahko odzivajo tudi na morebitna odstopanja. Že zato, da »za zavarovalno premijo, ki jo dobimo od zavarovanca, plačujemo samo za upravičeno zaračunane storitve.« Poudarjajo, da imajo tudi visoko razvito področje ugotavljanja morebitnih prevar in goljufij tako pri zavarovancih kot izvajalcih zdravstvenih storitev. Prepričani so, da zavarovalnice pri pregledih pravilnosti obračuna pomenijo dodano vrednost za državo.  Prepričani so, da bi bilo skupno partnerstvo med javnim in zasebnim »s ciljem izpolnjevati potrebe posameznika korak v pravo smer do učinkovitega in državljanom prijaznega zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne preskrbe.« A opažajo, da ima že omemba javno-zasebnega partnerstva v našem zdravstvu pogosto negativen prizvok, čeprav se tudi pri nas seveda zgledujejo po običajnih in vsesplošno sprejemljivih partnerstvih. 

Desetkrat učinkovitejši kot javna blagajna

V javnem Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je, kot je znano, računsko sodišče že nekajkrat ugotovilo, da je njihov sistem na določenih področjih pomanjkljiv, zato v Vzajemni predlagajo državi, naj uvede skupne nadzore tako za ZZZS kot zavarovalnice ter da bi zdravstvene zavarovalnice prevzele področja, kjer že zdaj pokrivajo večinski delež plačil. Da bi bile za ta področja odgovorne v celoti – od dogovorov z izvajalci zdravstvenih storitev do spremljanja kakovosti, plačil teh storitev in nadzora izvajalcev. Tako bi po njihovem mnenju nadgradili zdravstveni sistem – z izkazanim strokovnim poznavanjem zdravstvenega in zavarovalniškega sistema, zmožnostmi priprave kakovostnih poročil, analiz, ki so seveda pomembna za odločanje, pripravljenosti, da sodelujejo in se povezujejo z deležniki, pomembno pa je tudi poznavanje zavarovancev.

Tudi v zavarovalnici Adriatic Slovenica pravijo, da že zdaj ko zavarovalnice, ki tržijo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, nimajo zakonske podlage, da bi nadzirale porabo sredstev, ki se jih z doplačili oziroma DZZ zbere, vsako leto odkrijejo zelo veliko napak. Gabrijel Škof, predsednik uprave AS: »Tega je v naši zavarovalnici za okoli odstotek celotne premije. Samo za primerjavo, javni zavod ZZZS je v svojih nadzornih pregledih (po podatkih iz leta 2016) odkril za okoli 0,1 odstotka napak pri opravljenih in zaračunanih storitvah. To pomeni, da smo v svojih kontrolnih aktivnostih desetkrat učinkovitejši kot ZZZS. Predstavljajte si, kaj bi šele bilo, če bi prevzeli upravljanje kakšne zdravstvene storitve v celoti in uvedli nadzor tako kot v drugih zavarovalnih vrstah, kjer imamo stoodstotni nadzor nad izvajanjem, materiali itd.