S podarjenim zemljiščem zastrupljajo Celjane

Kako je celjska oblast s staro Cinkarno v imenu napredka ogrožala okolje in zdravje prebivalcev?

Objavljeno
29. januar 2014 19.30
Celje, 24.1.2014 - Deponija zastrupljene zemlje v Gaberjah na obmoju stare Cinkarne.
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Celje – Pri 17 hektarov velikem območju stare Cinkarne, komaj pol kilometra od središča Celja, težave izvirajo iz časov, ko je imela stara Cinkarna tam najbolj okoljsko nevarno kemično industrijo. Toda grožnja za zdravje danes ne bi bila tolikšna, če ne bi mestna oblast problema zanemarjala in celo sama spodbujala nezakonitega ravnanja. Župan Bojan Šrot se bo danes šele po tednu dni odzval na odločitev Evropske komisije, da zaradi strupov na območju stare Cinkarne proti Sloveniji vloži tožbo na sodišču EU.


Cinkarna je območje zapustila proti koncu prejšnjega tisočletja, ko je vse dejavnosti preselila na sedanjo lokacijo. Že prej, leta 1994, pa je neposredno pred lastninjenjem podjetja celotno območje brezplačno prenesla v last Mestne občine Celje (MOC).

Občina je nato leta 2002 razpisala rušenje starih tovarniških objektov, a je razpis kmalu razveljavila, ker bi bil prevelik finančni zalogaj. Ob rušenju bi namreč nastalo več kot 150 ton posebnih in nevarnih odpadkov, saj so bila vsa poslopja pokrita z azbestno kritino. Kmalu potem je v bližini zrasla stavba, v kateri je imela sedež Regionalna razvojna agencija (RRA) Celje in s politično podporo je v njej nastal načrt o gradnji Tehnopolisa – tehnološkega središča Savinjske regije prav na območju stare Cinkarne.

Maja 2005 sta župan Bojan Šrot in direktor RRA Celje Boris Klančnik kot uvod v gradnjo Tehnopolisa pred številnimi povabljenci slovesno razstrelila del poslopij stare Cinkarne. Celje je prekril azbestni prah, hudovale so se inšpekcije, zgodilo se ni nič. Razen tega, da so še nekaj dni Celjani vdihovali nevarni prah.


Leto pozneje, ko so prve stavbe že gradili, je inšpekcija za okolje proti podjetju Tehnopolis uvedal postopek, ker so s težkimi kovinami onesnaženo zemljo z gradbišča odvažali in odlagali na različnih lokacijah. Okoljevarstvenega dovoljenja niso imeli. Del zemlje je bil odpeljan prav v Bukovžlak na lokacijo, zaradi katere je tako kot zaradi stare Cinkarne Evropska komisija proti Sloveniji vložila tožbo na Sodišču EU. Ljudi, ki so takrat opozarjali na zastrupljeno zemljo v Bukovžlaku, je bilo strah. Domačin Franc Cajnko je takrat za Delo povedal: »Pri Tehnopolisu gre za velike politične ambicije, ki sežejo do vlade in so zato tudi inšpektorji preveč plahi. Mene sta v bližini hiše pričakala avtomobila, v temi sta mi dva moška zvila roko in rekla, da je to le prvo opozorilo, ker oviram razvoj Celja.«

Pa s tem nasilja nad okoljem in zdravjem Celjanov še ni bilo konec. Maja 2012 je Delo odkrilo, da so že več kot dve leti prej inšpektorji na območju stare Cinkarne ustavili dela, ki jih je naročila MOC. Med komunalnim urejanjem opuščenih industrijskih zemljišč so prek stare Cinkarne naredili izkop za kanalizacijo. Inšpekcija je nadaljevanje del prepovedala, ker investitor ni imel okoljevarstvenega dovoljenja in načrta ravnanja s posebnimi in nevarnimi odpadki.

Vse od takrat je tam 13.600 kubičnih metrov s težkimi kovinami zastrupljene zemlje, zaradi katere je Evropska komisija proti Sloveniji predlani uvedla postopek, prejšnji teden pa vložila še tožbo.