Tiskane izdaje
Za več deset tisoč Slovencev z okoljsko degradiranih območij so subvencije Eko sklada za vgradnjo toplotnih črpalk, ki veljajo za najčistejši način ogrevanja, nedosegljive. Razlog: odloki osmih občin, ki so zemeljski plin določili kot primarni energent in s tem onemogočili svobodno in tudi cenejšo izbiro energenta.
V Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) so zato domnevno neustavnim odlokom zagrozili s protikorupcijsko komisijo. Pozivajo jo, naj poišče tiste, ki so »za eno kavo zlobirali neustavne odloke«. Če občine, ki v odlokih privilegirajo zemeljski plin kot primarni energent, teh ne bodo same razveljavile, v ZENS napovedujejo postopek razveljavitve pred ustavnim sodiščem, saj ustava zagotavlja enakost vsem, odloki pa razdvajajo ljudi znotraj ene občine in občine med seboj.
Čistejši načini
Osem občin, degradiranih zaradi prašnih delcev (Ljubljana, Celje, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik), je z odloki o načrtu za kakovost zunanjega zraka določilo območja s prednostnim ogrevanjem, kjer občani nimajo pravice do subvencij za čistejše načine ogrevanja, kot so toplotne črpalke. Izjema je Kranj, kjer so za prednostni način ogrevanja določili le dve manjši območji z večstanovanjskimi objekti, ki so se že ogrevala daljinsko.
Glede čistejših načinov ogrevanja imajo na Ministrstvu za okolje (MOP) pomisleke. Črpalke bi več prispevale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, če bi bil njihov vir elektrike v celoti iz obnovljivih virov. Iz teh pa Slovenija pridobi le dobro četrtino električne energije. Za učinkovito rabo črpalk sta nujni zadostna toplotna izolacija stavb in primerna umestitev ogrevalnega sistema. Ti pogoji pogosto niso izpolnjeni; nekritično subvencioniranje toplotnih črpalk zato po mnenju ministrstva ni upravičeno. Ne glede na to, da je uporaba zemeljskega plina v nasprotju s cilji zmanjšanja energetske odvisnosti ter odvisnosti od fosilnih goriv, mu je treba z vidika kakovosti zraka priznati koristi pred stroškovno učinkovitimi individualnimi rešitvami. Odloki spodbujajo rabo daljinskega ogrevanja, vključno s plinskim omrežjem, zato jih MOP ne bo spreminjal.
Spodrsljaj, ki prinaša posle
Logiki ministrstva naj bi sledil tudi Eko sklad. Toda spodrsljaji, kakršen je bil novomeški, krepijo dvome v »enakost pred odloki«. Šele po občinski intervenciji na Eko sklad so lahko tudi prebivalci, mimo katerih gre plinovod, prosili za subvencije toplotnih črpalk. V novomeškem odloku je bila varovalka, ki jo je Eko sklad očitno spregledal: plin je obvezen le za večje kotlovnice, katerih moč presega 40 kilovatov. Enodružinske hiše pa imajo praviloma nižjo moč.
Zaradi energetskega koncepta Slovenije, ki do 2055 predvideva 80-odstotno zmanjšanje rabe fosilnih energentov in prav tolikšno povečanje rabe trajnih in obnovljivih virov, na občine in državo letijo očitki, da z odloki podpirajo plinske trgovce in prispevajo k večjim emisijam iz fosilnih energentov.
V ZENS s prstom kažejo na lobiste: »Z lobiranjem Geoplina in pomočnikov in s pomočjo Roberta Goloba, ki je deloval v senci, ko je vlado vodila Alenka Bratušek, jim je leta 2014 v mestne odloke uspelo vnesti določilo o zemeljskem plinu kot primarnem energentu.« Bratuškova za Delo zanika kakršenkoli vpliv na odloke, saj da jih sprejemajo občine. Zavrača tudi, da bi Golob, katerega Gen-I se združuje z Elektro energijo podjetje, ki bo predvidoma obvladovalo 80 odstotkov trga s plinom, deloval v senci njene vlade in vplival na sprejem odlokov po njenem naročilu.
Eko sklad ima trenutno odprt javni poziv za nepovratne finančne spodbude za vlaganja v OVE, med njimi tudi v toplotne črpalke, v višini 14 milijonov evrov - a milijoni so na voljo le območjem brez zapovedanega ogrevanja s plinom.
