S sobodajalci na črno se nihče ne ukvarja

Tolmin – Čeprav uradno ni znano, koliko tujcev, ki so lastniki nepremičnin v zgornjem Posočju, oddaja turistične nastanitve na črno, registrirani sobodajalci in tudi pristojni organi vedo, kdo dela mimo pravil. A ukrepov je bilo doslej le peščica. Toda tujci nikakor niso edini »grešniki«.

Nekatere nepremičnine iz Posočja, predvsem tiste v britanski lasti, lastniki brez zadržkov tržijo na spletnih straneh, čeprav v posameznih primerih pri nas niti niso registrirani za opravljanje turistične dejavnosti. Po podatkih tržnega inšpektorata so na novogoriški območni enoti v zadnjih štirih letih obravnavali in izrekli ukrep prepovedi dela na črno v 86 primerih. Koliko jih je povezanih z neregistriranim sobodajalstvom, ni znano, saj inšpektorat teh podatkov ne vodi ločeno.

»Po podatkih, ki so na voljo, ugotavljamo, da sta bila zaradi oddajanja zasebnih sob na črno obravnavana dva primera in v enem primeru obratovanje kampa na črno,« je povedala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Pravi, da so tujce v zadnjih štirih letih obravnavali le v enem primeru, vendar da je imela pravna oseba registrirano dejavnost pri nas.

Predstojnik medobčinske uprave zgornjeposoških občin Simon Leban priznava, da inšpekcija neuradno ve »za kar nekaj« primerov oddajanja turističnih nastanitev na črno. Skupaj s tržno inšpekcijo imajo v reševanju en primer britanskega sobodajalca. Leban opozarja, da pri ukrepanju naletijo na sistemske ovire, ki otežujejo njihovo delo. Najprej je težko zaznati neposredno dokumentirano povezavo med prenočitvijo posameznika in plačilom prenočitve, če jo je turist izpeljal prek sistema PayPal. »Še večja težava je sama uvedba inšpekcijskega postopka proti pravni osebi s sedežem v državi članici EU, ki pri nas nima organu znanega zastopnika oziroma skrbnika. Zakon o upravnem postopku za take primere sicer predvideva postavitev skrbnika pravni osebi, obvezno postavitev pooblaščenca z bivališčem v Sloveniji ali začasnega zastopnika.«

Težave tudi za komunalo

Direktor Lokalne turistične organizacije (LTO) Bovec Janko Humar opozarja, da izvirni greh ni v tem, da tujcem nihče nič ne more, temveč da se s problemom nihče ne ukvarja resno: »Dobro se spomnim njihovih začetkov, ko so kupovali nepremičnine in prihajali po informacije. Vsi so bili pripravljeni slediti pravilom igre, dokler se seveda niso – in to hitro – naučili, da se z nadzorom, prijavami in pobiranjem turistične takse nihče ne ukvarja resno, da se nikomur nič ne zgodi in da je seveda racionalno, da se vključijo v sistem, kakršen dejansko je, ne pa, kakršen bi glede na zakonodajo moral biti.«

Na problem oddajanja turističnih zmogljivosti na črno opozarjajo tudi na Komunali Tolmin. »Problem so tuji in tudi domači ponudniki. Tu gre predvsem za stroške odvoza odpadkov. To ni samo problem komunale, ampak problem dela na črno, ki bi ga morali sistemsko urediti,« opozarja direktor komunale Berti Rutar.

Vseh tujih plačnikov njihovih storitev na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin je 242, od tega je pet večjih dolžnikov, ki so družbi dolžni vsaj sto evrov. »Delež dolžnikov tujcev je precej višji od deleža dolžnikov domačinov. Med dolžniki so večinoma lastniki, ki so objekte kupili takoj po vstopu Slovenije v EU, v objekte pa potem niso več vlagali. Danes so večinoma v slabšem stanju in jih niti ne obiskujejo. Prav tako je med njimi precej takih, ki so objekte podedovali in jih ta lastnina ne zanima kaj prida.«

»Primer, ki je v reševanju, ima več sistemskih problemov, zato se moramo zadeve lotiti sistemsko in učinkovito,« pravi Leban. »Vendar le, če na konkretnem primeru dodelamo učinkovite in verodostojne ukrepe, ki bodo vzdržali pravno presojo in v bodoče na sistemski ravni preprečili podobne primere.«