S socialno zakonodajo do trajne in začasne pomoči

Ljubljana - Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je na današnji novinarski konferenci sporočil, da bo ob uveljavitvi prenovljene socialne zakonodaje, predvidoma v drugi polovici leta 2010, višina trajne socialne pomoči znašala 449,66 evra, začasne pa 308,06 evra.

Po ministrovih besedah bo prenovljena socialna zakonodaja, med katero bosta zakona o upravičenosti do javnih sredstev in o socialni denarni pomoči, vpeljala institut trajne in začasne denarne socialne pomoči, pri čemer bodo pri njeni višini v začetku izhajal iz 80 odstotkov izračunane vrednosti minimalnih življenjskih stroškov.

Obveza ministrstva pa je, da v nadaljevanju zagotovijo polno vrednost na novo izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, do katerih je na podlagi raziskave prišel Inštitut za ekonomska raziskovanja, so napovedali na današnji novinarski konferenci ministrstva.

Po oceni minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji v letošnjem letu, do katere je prišel Inštitut za ekonomska raziskovanja, naj bi sicer trajna socialna pomoč znašala 562 evrov, začasna pa 385 evrov.

Začasno socialno pomoč bodo prejeli tisti, ki zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin pridejo v neugoden socialno-ekonomski položaj le za omejen čas in se v tem času lahko izognejo določenim življenjskim stroškom, kot so npr. vzdrževanje stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin, rekreacija, kultura in podobno.

Trajno socialno pomoč pa bodo prejeli tisti, za katere ni mogoče pričakovati, da se bodo lahko vrnili k opravljanju pridobitnega dela, ki nimajo nikogar, da bi jih lahko preživljal, in bodo morali s to pomočjo pokrivati vse življenjske stroške.

Ob postopnem zviševanju socialnih prejemkov je treba ohraniti stimulativno razmerje do minimalne plače, ki mora spodbujati brezposelne k čim hitrejši ponovni zaposlitvi, opozarja minister. Hkrati s povečanjem socialnih prejemkov bo tako treba razmišljati o spremembi minimalne plače.

Podatke iz raziskave bodo upoštevali tudi pri pogajanjih o minimalni plači, je dejal minister. Napovedal je, da bodo socialnim partnerjem tako posredovali ugotovitve analize.

Dobljeni izračun minimalnih življenjskih stroškov presega višino večine ključnih veljavnih transferov, med katerimi minimalna neto plača znaša 459,23 evra, povprečno denarno nadomestilo za brezposelnost 431,17 evra neto, veljavni minimalni dohodek oz. denarna socialna pomoč za prvo odraslo osebo 226,80 evra, mejni znesek za varstveni dodatek pa 436,98 evra.

Ministrstvo je po Svetlikovih besedah novo oceno minimalnih življenjskih stroškov naročilo, ker je zaradi sprememb cenovnih razmerij prihajalo do vedno večjega razkoraka med višino socialnih transferjev in cenami osnovnih življenjskih potrebščin, ki jih za zadovoljevanje svojih potreb kupuje prebivalstvo z dna dohodkovne lestvice. Ocena minimalnih življenjskih stroškov je bila nazadnje določena leta 1998, nato pa se je letno indeksirala.

Po pojasnilih generalnega direktorja direktorata za socialne zadeve Davorja Dominkuša minimalni dohodek kot prejemek tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti socialne varnosti, zagotavljajo vse države članice EU razen Madžarske in Grčije. V Sloveniji je bil minimalni dohodek na podlagi ocene življenjskih stroškov nazadnje določen leta 1998, nato pa se je njegova višina letno indeksirala.

Struktura porabe gospodinjstev se je spremenila, saj je v 90. letih minulega stoletja izdatek za prehrano znašal 40 odstotkov, medtem ko po anketah iz let 2005, 2006 in 2007 delež za prehrano znaša le 20 odstotkov, ostalo pa drugi stroški. To po Dominkuševih besedah pomeni, da se je standard pomembno izboljšal.

Za izračun minimalnih življenjskih stroškov so upoštevali prehrambeni načrt - košarico za odraslega moškega, starega 19 do 65 let, pri tem pa sta upoštevana nižji socialno-ekonomski status in zdrava, uravnotežena prehrana. Upoštevali so izračun vrednosti prehrambene košarice po cenah iz aprila letos, ki znaša 119,95 evra.

Podlaga za določitev trajne denarne socialne pomoči je bil delež izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za življenjske potrebščine 20 odstotkov nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki, ki je 21,27 odstotka.

Podlaga za določitev začasne denarne socialne pomoči je bil delež izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za najnujnejše življenjske potrebščine (kjer izločimo izdatke za pohištvo, gospodinjsko opremo, rekreacijo, kulturo, obiske restavracij, kavarn, hotelov, storitve osebne nege, zavarovanja stanovanj in vozil ter izdatke za finančne storitve, ohranimo pa izdatke za hrano in brezalkoholne pijače, obleko in obutev, stanovanje, elektriko, vodo, plin in drugo gorivo, zdravje, transport, komunikacije in izobraževanje) 20 odstotkov nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki, ki znaša 31,03 odstotka.