S spremembo ustave nad politično blokado

Referendum o malem delu bo predvidoma v aprilu. SDS in SNS sta vložila še zahtevo za razpis referenduma o arhivih SDV. Predlogi za spremembo ustave so že pripravljeni in gredo v vladno proceduro. V torek bo o njih odločal pristojni odbor, vlada pa jih bo potrdila najpozneje do konca februarja.

Objavljeno
11. februar 2011 19.25
Tanja Starič, notranja politika
Tanja Starič, notranja politika
Ljubljana – Napovedi, da bodo številne referendumske pobude letos blokirale pomembne politične odločitve v državi, se očitno uresničujejo. Predstavniki študentskih organizacij in zveze svobodnih sindikatov so danes v državni zbor prinesli približno 47.000 podpisov za razpis referenduma proti zakonu o malem delu. Parlament mora zdaj v sedmih dneh razpisati datum referenduma, ki bo predvidoma prvo ali drugo nedeljo v aprilu.

SDS in SNS sta danes vložili še zahtevo za razpis referenduma o zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva z argumentom, da morajo arhivi nekdanje politične policije ostati javno dostopni. V igri sta, kot je znano, še referenduma o pokojninski reformi, verjetno pa tudi o družinskem zakoniku. Vlada je na napovedi referendumskega vala odgovorila s predlogom za spremembe ustave, ki so, kot je danes za Delo potrdil direktor službe za zakonodajo Janez Pogorelec, že pripravljene in gredo v vladno proceduro. V torek bo o njih odločal pristojni odbor, vlada pa jih bo potrdila najpozneje do konca februarja.

Pravila za razpis referenduma bi se spremenila v treh ključnih točkah. Možnost, da opozicija s 30 podpisi poslancev, ki lahko zdaj zahtevajo zakonodajni referendum, blokira odločitve parlamentarne večine, bi odpravili. Natančno bi določili, o katerih temah državljani lahko neposredno glasujejo. S tem bi, pravi Pogorelec, razbremenili ustavno sodišče, ki je zdaj prisiljeno odločati, ali je referendum dovoljen ali ne. Uvedli bi kvorum; rezultati referenduma bi veljali le, če bi se ga udeležilo najmanj 50 odstotkov – po manj radikalni različici pa 40 odstotkov – volilnih upravičencev. In še: za razpis referenduma bi po novem predlagatelji morali zbrati 50.000 podpisov državljanov in ne 40.000, kot velja zdaj.

Pogorelec nam je povedal, da so predlogi usklajeni s stroko in zavestno »maksimalistični«, ker jih bo v vsakem primeru v postopku odločanja še »obrusila« in omilila politika. Zadnjo besedo o spremembah ustave bo imel parlament, pred tem pa jih bodo stranke uskladile v ustavni komisiji državnega zbora. Za spremembe ustave je potrebna dvetretjinska večina v parlamentu, torej tudi glasovi opozicije. SDS pa je že vnaprej napovedala, da nobenih omejitev ne bo podprla, zato je bolj malo upanja, da bi referendumska pravila spremenili v mandatu sedanje vlade.