S toplotno črpalko plačujejo šestkrat manj

Jesenice – V stanovanjskem bloku na ulici Gustla Štravsa 1, kjer so prvi v državi vgradili toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode za vse uporabnike bloka, so že v poldrugem letu s prihranki poplačali 20.000 evrov vredno naložbo. Namesto prejšnjih 18 evrov na mesec stanovalci zdaj za toplo vodo plačujejo po tri evre.

Pred odločitvijo za vgradnjo toplotne črpalke so bili stroški za ogrevanje sanitarne vode prek sistema daljinskega ogrevanja »nenormalno visoki«, pravi Brane Zajović, hišnik v bloku. Tudi 18 evrov na osebo, čeprav bi morali biti po normativih polovico nižji, je pojasnil. Kot strokovnjak, po izobrazbi je inženir mehatronike, ni verjel, da so lahko izgube tako velike, zato je stanovalcem predlagal vgradnjo toplotne črpalke, ki toploto sprejema iz okolice in jo oddaja v notranjih prostorih.

Do soglasij v dveh dneh

Zlasti starejše je bilo težko prepričati za soglasje, saj tehnologije niso poznali, investicija se jim je zdela draga, a so mu kot strokovnjaku in sosedu na koncu zaupali. Brez tega jim ne bi uspelo, saj so morali doseči stoodstotno soglasje za odklop od sistema daljinskega ogrevanja. Zajović pravi, da je soglasje lastnikov vseh 23 stanovanj s 55 stanovalci zbral v vsega dveh dneh. Odklop z daljinskega sistema za dobavo sanitarne tople vode je znižal priključno moč bloka, ki predstavlja 40 odstotkov zneska na položnici za ogrevanje, zato so se zmanjšali tudi stroški ogrevanja.

Od vgradnje toplotne črpalke in zalogovnikov so stroški ogrevanja sanitarne tople okoli tri evre na mesec na osebo, tople vode, ki jo ob konicah in pozimi dogrevajo z električnim grelnikom, pa je dovolj za vse potrebe. Vgradnja toplotne črpalke jih je stala okoli 20.000 evrov, pri čemer so pet tisočakov prejeli iz Eko sklada, preostanek pa so zbrali v rezervnem skladu, zato investicija ni bila dodaten finančni zalogaj, je dejal Zajović.

Zajović meni, da bi morala občina Jesenice bolj podpirati tovrstne projekte. Občinski lokalni energetski koncept iz leta 2012 je načeloma naklonjen ogrevanju s toplotnimi črpalkami, a daje prednost daljinskemu ogrevanju, kjer je to omogočeno. Zajović pravi, da so stanovalci zainteresirani, da bi s toplotno črpalko ogrevali tudi prostore in se povsem ločili od daljinskega sistema, a bodo zdaj prednost dali novi fasadi bloka.

Daljinska toplota za 41 odstotkov gospodinjstev

Na vprašanje, ali bo odklop bloka z daljinskega sistema vplival na ceno tople vode za druge uporabnike, je Robert Pajk, direktor družbe ENOS OTE, ki mesto preskrbuje s toploto, odgovoril, da se cena »še ni zvišala« in da ceno daljinske toplote regulira država. Od septembra 2012 do septembra lani se je po njegovem cena daljinskega ogrevanja znižala za polovico, na 57 evrov za megavatno uro. Na Jesenicah z daljinsko toploto oskrbujejo 144 večstanovanjskih objektov, šest individualnih stanovanjskih hiš ter 75 poslovnih objektov, med 4267 odjemalci toplote pa je 174 pravnih in 4093 fizičnih oseb. Pajk meni, da na ta način zagotavljajo toploto 41 odstotkom gospodinjstev v mestu.

Po mnenju Boža Dukića iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije pri nas ni veliko takšnih primerov, kot je blok na Jesenicah. Prepričan je, da je potencial Slovenije na tem področju velik, saj se investicija lahko pokrije iz prihrankov, medtem pa se zmanjšajo potrebe po energentih (iz tujine).