Tiskane izdaje
Šabedra je podprlo 12 prisotnih na odboru, proti sta bila dva, Iva Dimic iz NSi in Alenka Jeraj iz SDS sta bili po informacijah STA vzdržani. Kandidat je zelo zadovoljen s podporo odbora oz. s tem, da je uspel s svojim programom in odgovori prepričati tudi poslance iz opozicije, je povedal po zaslišanju. Jutrišnjega glasovanja DZ o njegovem imenovanju ne želi prejudicirati, a verjame, da bo prejel potrebno večino.
Koga bo izbral za svojo desno roko, še ni jasno
»Pripravljen sem sodelovati z vsemi strankami ter jim prisluhniti zmeraj, ko bodo težave,« je ministrski kandidat Aleš Šabeder zjutraj napovedal na nadaljevanju zaslišanja za prevzem vodenja zdravstvenega ministrstva, ki se je začelo včeraj.
Poslanko SDS Jelko Godec je namreč zanimalo, kako bo uresničil trditev, da zdravstvo ni ne levo ne desno, saj je bilo posvetov v zadnjem mandatu z opozicijo izjemno malo.
Koga bo izbral za svojo desno roko, še ni jasno. S kandidati za državne sekretarje se pogovarja. Poudaril je, da ne bodo imenovani po politični, ampak po strokovni liniji, saj da mora stroka prevzeti reševanje zdravstva. »Ne gre za floskulo, to mislim iskreno,« je dejal in dodal, da pri tem ne čuti nobenih političnih pritiskov. Pri kadrovanju ima povsem proste roke, vendar priznava, da je izredno težko najti ljudi, ki bi zagrizli v to jabolko.
Poslance je zanimalo še, kako gleda na plačila v zdravstvu, predpisovanje prevelikega števila antibiotikov, nezadostno umivanje rok pri osebju, urejanje družinske medicine, povečano število napotitev k specialistom.
Višanje plač deluje le kratkotrajno
»Denar je higienik in motivator na zelo kratek rok. Menim, da je nagrajevanje posameznikov in skupin, ki z rezultati odstopajo od povprečja, gotovo smiselno. Kadarkoli so se povečale plače, je bil čez dve leti spet problem, da so te premajhne. Problem je uravnilovka. V javnem sektorju so vsi plačani enako – frustracija nadpovprečnih delavcev je, da imajo enake plače kot tisti, ki so povprečni, zato jim motivacija pade,« je orisal najverjetnejši naslednik Sama Fakina.
Sam bi to reševal s spremenjeno zakonodajno podlago, in sicer z osvežitvijo zakona o zavodih, po njegovih besedah enega najstarejših zakonov v državi, ki pa zagotovo ne odraža več stanja, po katerem bi morali delovati javni zdravstveni zavodi.
Poleg plačil je pomemben vidik pri urejanju tega vprašanja motivacijsko okolje, možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja ter nakupi opreme, je nanizal Šabeder, trenutno še generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Premalo izkoriščena oprema
Po Šabedrovih besedah so se težave v zdravstvu nakopičile tudi zaradi rigidnega in zbirokratiziranega sistema, ki težko sprejme spremembe, premalo upošteva demografijo in denarja ne usmerja k nujno potrebnim področjem. Zlasti je treba zmanjšati razkorak med čakalnimi vrstami in neporabljanjem denarja za njihovo skrajšanje, poleg tega je treba del administrativnih bremen, ki jih imajo zdravstveni delavci, prenesti na zavod za zdravstveno zavarovanje.
Druga težava je prenizka izrabljenost drage medicinske opreme in operacijskih dvoran. Kandidat je priznal, da je v UKC dejavnost skoncentrirana v dopoldanskem času, ko je zasedenost od 80- do 85-odstotna, medtem ko je popoldne le okrog 20-odstotna. »Ljudi ne morem zadržati v popoldanskem času, saj nimam možnosti, da bi jih plačal,« je povedal.
Hkrati je poudaril, da bi morali opremo mnogo bolj racionalno izkoristiti, z dobavitelji pa se pogajati o znižanju njenih cen.
Ker so ga člani odbora za zdravje zasuli z vprašanji, so sejo prekinili in nadaljevali popoldne, po koncu glasovanj na marčni seji državnega zbora.
