Tiskane izdaje
Dejstvo, da je odraščala v Spodnji Idriji, druge pogosto zabava. Zaradi narečja, se nasmehne Sabina Carli. Je artikulirana govorka z veliko znanja, ki temelji na raznovrstnih izkušnjah. Spomladi je, recimo, postala še slovenska mladinska delegatka pri OZN.
»Sem večna optimistka glede prihodnosti sveta in sovražnica besedne zveze 'ne da se',« pripoveduje ponovno nasmejana.
Njene izkušnje segajo od delovanja v lokalnem Klubu idrijskih študentov in Mladinskem centru Idrija do vodenja programov na Primorskem valu ter sodelovanja pri (mednarodnih) projektih Zveze ŠKIS in Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Več let je tudi dejavna članica Društva za Združene narode za Slovenijo.
S potovanjem in raziskovanjem izkušnje še nadgrajuje, hkrati pa vedoželjno spremlja in sprejema inovacije. Zanima jo tudi delovanje drugih kultur, ki so nam, kot pravi, pogosto vse preveč oddaljene in nepoznane.
Zato marsikdaj odide tudi v tujino – za dlje časa. Bila je na študijski izmenjavi v Seulu in Pekingu, iz mednarodnih odnosov z mednarodnim pravom je magistrirala v Bruslju. »Vsakomur bi želela, da se za nekaj časa preseli iz teh naših sončnih in zelenih Alp. Šele ko nekaterih stvari nimaš, se zaveš njihovega pomena. Nerodno bo, če bomo ugotovili, da iz pipe teče rjava voda po tem, ko je bila dan prej še prozorna.«
Čeprav je pozitivno naravnana, je na krilih optimizma ne odnese. Jasno vidi svet in svoje mesto v njem. O tem, kar jo obdaja, se nenehno sprašuje. Enozložni odgovori je ne zadovoljijo, vedno si želi tehtne razlage. In če pojasnilo zveni kot: »Ker tako pač je,« nemudoma vpraša, zakaj. Poudarja tudi, da sta ključna zavedanje in védenje, od kod nam znanje, ki ga (so)ustvarjajo mediji, šola, oblasti.
Sabina meni, da moramo svoje življenje nenehno postavljati v kontekst. Je zagovornica smiselnih sprememb, ki jih lahko sprožimo posamezniki. Zmoti jo, kadar valimo krivdo na druge, ki jih dojemamo kot nekaj, kar je nad nami, kar razosebimo, odmislimo pa človeški dejavnik, na katerega lahko vplivamo. Tuja sta ji tudi negativizem in apatičnost. »Kako se spopasti z negativizmom? Osmisliti, kaj imamo, in razmisliti, kako bomo ravnali v prihodnje, da tega ne bomo izgubili,« je prepričana.
Sabina v svojem vsakdanu ne more brez kafetjere, slušalk, zapestnice, mobitela in koledarja. Več pa v nedeljski fotogaleriji. Foto: Blaž Samec
Potovanja, izmenjave, mednarodni projekti, življenje v tujini in vse, kar ji je delovanje na mednarodnem področju dalo, se preplete v njenem opravljanju funkcije slovenske mladinske delegatke pri OZN. Na položaju se bo eno leto dejavno zavzemala za uresničevanje ciljev, za katere pravi, da bi tako in tako morali biti del vsakdanjika nas vseh.Je posrednica med OZN in slovenskimi mladimi. O slovenskih mladih poroča organizaciji, hkrati pa nam želi približati najrazličnejše teme, med njimi tudi trajnostni razvoj. To je področje, ki je in ostaja del človeške družbe in njenega razvoja. Čeprav se o tem premalo sliši, premalo razmišlja. In še kadar razmišljamo, (pre)pogosto umanjka kritičnost, je prepričana. Kot delegatka Sabina organizira delavnice in srečanja po Sloveniji, julija se je v imenu slovenskih mladih udeležila visokega političnega foruma za trajnostni razvoj v New Yorku, tja pa bo ponovno potovala jeseni na zasedanje tretjega odbora generalne skupščine.
Očitno je, da je brezdelje Sabini tuje. Ne mara ga. Ob službi na Centru za evropsko prihodnost, kjer se ukvarja z organizacijo Strateškega foruma Bled, in prostovoljenju, kot dejavnosti pravi sama, prosti čas preživlja z družino, bere ali vadi jogo, ki jo je popolnoma navdušila na Kitajskem. Predvsem je prosti čas zanjo čas, ki je sproščen in aktiven. Kot ona sama.
***
Portreti uspešnih ljudi »pod 30 let« so nastali v okviru mednarodnega dneva mladih, izpod peresa Delovih mladih novinarjev.
