Sadje ali zelenjava kot plačilno sredstvo

Nova Gorica – Ste že slišali za Zelemenjavo, Knjigobežnico ali Tekstilnico? Če ne, morate obvezno v center Eda v Novo Gorico, kjer si enkrat na mesec izmenjujejo marsikaj, prodajajo pa ničesar. Denarja torej ne boste potrebovali, morate pa s sabo prinesti bodisi hrano, semena, knjige, bodisi oblačila. Tako je bilo tudi včeraj.

Cilj Zelemenjave je izmenjava vrtnih presežkov, spodbujanje solidarnosti med sokrajani in zmanjševanje količine pridelkov z vrta, ki končajo na kompostniku. Na Zelemenjavi si je tako mogoče izmenjati odvečna semena, sadike, plodove, domače marmelade, vloženo zelenjavo, domače čaje, zelišča, vrtnarske knjige, recepte, gobe, orehe, kostanj in še marsikaj drugega ... Zelemenjava namreč vabi vse brez izjeme: vrtnarske guruje in popolne začetnike, mlade in stare, take z enim samim lončkom na balkonu in tiste s kilometrsko njivo. Ker je na vrtovih ostalo bolj malo svežega, je včerajšnja Zelemenjava bolj cedila sline ob vloženih, posušenih in doma pečenih dobrotah, organizatorji pa že za 22. marec napovedujejo Štafeto semen, veliko izmenjavo domačih, predvsem avtohtonih semen, saj bo vrtičkarska sezona takrat že tik pred vrati.

»Štafeta semen je projekt ekološke civilne iniciative Slovenije na Goriškem, kjer izmenjujemo izključno avtohtona semena in semena, ki so pridelana ekološko. V Štafeto semen gre pravzaprav po 33 semen neke rastlinske vrste. Od tega se enajst semen poseje v določenem kraju, enajst jih gre v izmenjavo, enajst pa v semensko banko v Mariboru. Semena iz semenske banke se nato posejejo, rastlino pa opazujejo, kako se obnaša,« razlaga Maja Vrčon, ena od organizatork včerajšnje Menjave v Novi Gorici. In tisti, ki svojih semen nimajo? »Pravzaprav si semena lahko vsakdo sposodi v semenski banki. Oni ti semena posodijo, ti jih posadiš, in ko rastlina obrodi, semena pobereš in jih vrneš v banko. Do semen torej ni težko priti, le malce se je treba potruditi,« je prepričana sogovornica. A v Novi Gorici seveda ne izmenjuje le semen in hrane, ampak v Knjigobežnici tudi knjige, v Tekstilnici pa oblačila.

»Na naše veselje in presenečenje je zanimanje ljudi čedalje večje,« priznava Katja Stanič, prav tako ena od organizatork zelo zanimivega dogodka. In po čem je povpraševanja največ? »Zdaj je prava uspešnica izmenjava oblačil, že prihodnji mesec pa bo gotovo drugače. Ampak da ne bo pomote: pri nas ne trgujemo z denarjem, izjem pa ne delamo. Hrano menjamo za hrano, knjigo za knjigo, obleko za obleko. Pri hrani si prizadevamo za to, da bi se ljudje pri ponudbi malce potrudili. Če, denimo, doma nimaš marmelade, lahko tudi spečeš pito ali kruh in ju potem zamenjaš. Možnosti je nešteto, ljudje pa so pri izmenjavi precej inovativni,« ugotavlja.