Saj ni res, pa je: naše morje je najčistejše

Strunjan – Saj ni res, pa je: poročilo evropske komisije o stanju kopalnih voda, ki ga je danes na spletni strani objavila evropska komisija, kaže, da se lahko samo Slovenija in Ciper postavita z najbolj čistim morjem na svojih obmorskih kopališčih.

Vsa ta kopališča so v prejšnjih štirih letih razvrstili v razred z odlično kakovostjo kopalnih vod. Celinske kopalne vode pa so po kakovosti v evropski zlati sredini. Agencija RS za okolje (Arso) je danes v Strunjanu podrobneje predstavila rezultate merjenja kakovosti oziroma bakteriološke čistosti kopalnih vod in Slovenija se lahko postavi z njihovo izredno kakovostjo. Uredba o kopalnih vodah določa, da imamo v Sloveniji 48 kopališč, nad katerimi čistost vod nadzira država. Od tega je 18 naravnih kopališč, ki imajo upravljavca, 30 pa je tako imenovanih kopalnih območij brez upravljavca. Naravna kopališča so vidno označena, vodne površine so ograjene, urejeni so dostopi v vodo in sanitarije. Taka kopališča imajo znake za red in varnost, informacijsko tablo, za varnost kopalcev skrbi ustrezno število reševalcev, imajo prostor za prvo pomoč ... Na morju imamo 14 naravnih kopališč, tri na Blejskem jezeru in eno na Šobčevem bajerju.

Kopalna območja so tista naravna območja na rekah, jezerih in ob morju, ki so namenjena kopanju in so imela v preteklosti vsaj trikrat v sezoni najmanj po 300 kopalcev na dan. Od teh je sedem kopalnih območij na morju, 23 pa na Idrijci, Soči, Nadiži, Kolpi in Krki ter na Bohinjskem in Blejskem jezeru. Ta kopališča imajo dostop po javni poti, lokalne skupnosti skrbijo za koše za smeti, sanitarije in gostinsko ponudbo, vendar tu ni reševalcev; v morju ne smemo plavati dlje kot 150, na jezerih ne več kot sto in v rekah ne več kot 30 metrov od kopnega. Za vseh 48 uradnih kopališč je država doslej vsakih 14 dni vzorčevala vode (za vseh, skoraj 400 vzorcev na leto je lani namenila več kot 40.000 evrov), od letos jih bo vsake tri tedne. V Nacionalnem laboratoriju za okolje in hrano merijo predvsem prisotnost bakterij fekalnega izvora (Escherichie coli in intestinalnih enterokokov).

Prvič štirje razredi

Letos so v Evropi prvič razdelili kopalne vode v štiri razrede na podlagi izvidov in meritev preteklih štirih let. V razredu slabe kakovosti kopanje ni dovoljeno, v preostalih treh razredih (zadostne, dobre in odlične kakovosti) pa je dovoljeno. Vsa slovenska kopališča imajo odlično ali dobro kakovost vode. Slovensko morje je po dograditvi komunalnih čistilnih naprav na vseh kopališčih odlične kakovosti. Dodajmo, da so merila za bakteriološko čistost kopalnih vod v morskih kopališčih dvakrat strožja kot v celinskih kopališčih.

Pri nas je precej več kot 48 kopališč in kopalnih območij, nekatera bodo menda pri naslednjem dopolnjevanju uredbe o kopalnih vodah lahko uvrstili med uradna kopališča. Če ostalim rečemo neuradna, zanje velja, da tam ni prepovedano kopanje, lokalne skupnosti, zavodi ali podjetja pa lahko skrbijo za občasno analizo kakovosti vod. En laboratorijski izvid enega vzorca stane (z objavo vred) približno 140 evrov.

Obale morajo biti dostopne

Zainteresirani bodo lahko tudi letos na spletni strani Arsa spremljali rezultate posameznih izvidov kopalnih vod. Od odvzetega vzorca do objave rezultata na spletni strani mine približno pet dni. Ta teden bodo vzeli prve vzorce za morska kopališča, ker se kopalna sezona na morju po pravilniku začenja 1. junija, na celini pa se kopalna sezona začenja 15. junija.

Na današnji tiskovni konferenci so tudi poudarili, da morajo biti obale morja, jezer in rek prosto dostopne. Zato so pred dvema letoma inšpektorji dosegli, da upravljavci plaž zaračunavajo samo storitve. Upravljavci plaž pa negodujejo, saj skrb za reševalce, čistočo, prhe, sanitarije stane, zaradi česar so plaže zanje velik strošek in jih ne morejo tako urejati, kot bi jih, če bi računali vstopnino.

Predsednik društva Doves Boris Šušmak je povedal, da so letos podelili rekordnih 15 modrih zastav, od tega 12 kopališčem (Centralna plaža Okolja Portorož, Terme Krka Strunjan, Meduza Portorož, Salinera Strunjan, kopališče Hotelov Metropol Portorož, St. Bernardin, kopališče Vile Park Bernardin, kopališče Kamp Lucija, Simonov zaliv Izola, Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič, Šobčev bajer in Grajsko kopališče Bled). Tri modre zastave pa vihrajo v Marini Portorož, Marini Izola in Marini Bernardin.

Kdaj več kopališč?

V Sloveniji imamo veliko več kot 48 kopališč, kolikor jih uradno priznava država z uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda. Neuradni namigi pravijo, da bodo pristojni organi proučili možnost, katera kopališča bi lahko prihodnje leto dodatno uvrstili v to uredbo. Seveda si bodo pristojni prizadevali, da bi vanjo uvrstili tista kopališča, kjer vsaj približno zgledno skrbijo za kakovost voda.