- Starejši se marsikdaj ne morejo izogniti obisku trgovin.
- Opozarjajo na kršitev pravice do varovanja osebnih podatkov.
- Banke naj razmislijo, kaj ljudem pomeni pokojnina in kako težko jo čakajo.
Obe organizaciji pozivata vlado, naj ponovno razmisli o konec marca sprejetem odloku, ki je po njunem mnenju diskriminatoren, in podaljša čas nakupov za ranljive skupine. Pozivu sta se pridružila tudi zagovornik načela enakosti in informacijska pooblaščenka.
Diskriminacija in kršenje pravic
Pri Srebrni niti so v še enem javnem pismu vladi zapisali, da se sicer zavedajo nevarnosti, povezanih z okužbo z novim koronavirusom pri starejših in drugih občutljivih skupinah, nasprotujejo pa sistemski diskriminaciji teh skupin in s tem kršenju njihovih pravic. Članica izvršnega odbora Darinka Klemenc med drugim poudarja, da varnostniki in drugi, ki skrbijo za red pri vhodih v trgovine, s preverjanjem starosti, nosečnosti, diagnoz kršijo pravico do varovanja osebnih in zdravstvenih podatkov.
Opozarjajo, da vlada s sprejetim odlokom ni upoštevala, da mnogi starejši, invalidi in nosečnice ne vstajajo tako zgodaj, da bi lahko do 10. ure končali nakup. Poleg tega starejši za jutranja opravila potrebujejo več časa, nekateri si morajo urediti prevoz v trgovino, za to prosijo domače, druge ali pa najamejo taksi. Tudi tisti, ki potrebujejo osebno asistenco ali podobno pomoč, od izvajanja osebne higiene, nameščanja medicinskotehničnih pripomočkov, oblačenja itd., ne morejo biti v trgovini tako zgodaj.
V združenju vlado še pozivajo, naj dokončno doreče, kako je z uporabo obraznih mask, o čemer so strokovna mnenja različna. Svetovna zdravstvena organizacija pa je 30. marca zdravim celo odsvetovala nošenje maske, ki ob nepravilni uporabi lahko škoduje. »Seznanjeni smo, da strošek za zahtevani nakup mask, ki jih ni na trgu, za starejše ni zanemarljiv, podobno je z nabavo rokavic, zato jih to spravlja v dodatno stisko, finančno in psihično,« so še zapisali.
Ob tem pa starejšim svetujejo, naj si pripravijo nakupovalni listek za ves teden in gredo v trgovino samo enkrat na teden, kar ne bi smela biti težava, saj ima večina gospodinjstev zamrzovalnik.
Banke naj se približajo potrebam starejših
Ob navodilih, naj ljudje ne drvijo v banko prvi dan, ko prejmejo pokojnino,v Srebrni niti vodstvom bank svetujejo, naj se spustijo na realna tla: »Razmislijo naj, kaj ljudem pomeni pokojnina, kako težko jo čakajo, nekateri tudi lačni. Svetovanje, naj z njihovim denarjem upravljajo mlajši, pa vodi do realne možnosti povečanja nasilja in zlorabe nad starejšimi.« Banke pozivajo, naj uredijo nove načine sodelovanja s starejšimi in naj se jim v takšnih okoliščinah približajo.
Tudi predsednik zveze društev upokojencev (Zdus) Janez Sušnik je povedal, da se je na zvezo obrnilo več članov, ki si želijo in zahtevajo podaljšanje nakupovalnega časa v trgovinah za upokojence, ki jih je v Sloveniji tretjina prebivalcev. »Starejši smo počasnejši in potrebujemo več časa za nakup. V dveh urah, ko so lahko v trgovini hkrati po trije kupci, je malo možnosti, da prideš v trgovino, če si deseti v vrsti,« so v pozivu zapisali na Zdusu.
Kot pravi Sušnik, morajo biti starejši predvsem doma, vendar se marsikdaj ne morejo izogniti obisku trgovin: »Vsi upokojenci niso v tako visoki starosti, da bi v teh zaostrenih razmerah, ko oskrba sloni predvsem na prostovoljcih, oteževali samopreskrbo tistih mlajših upokojencev, ki to ob upoštevanju zaščitnih ukrepov lahko storijo.«
Pri tem na zvezi upokojenskih društev opozarjajo, da se diskriminacija ne sme dogajati v nobenih omejitvah. Opozarjajo tudi na težave, ki nastajajo zaradi odločitve, da ne delujejo vsi bančni avtomati, prav tako zaradi zapiranja pošt v manjših občinah, zaradi česar je še posebno zdaj izredno težko urejati te storitve. »Želja in hlastanje po kapitalu že tako povzroča veliko diskriminacijo med starejšimi, v tem času pa še bolj,« so zapisali na zvezi upokojenskih društev.
Opisanim opozorilom je vlada prisluhnila tako, da je ranljivim skupinam omogočila še dodatno uro za obisk trgovin – zadnjo uro njihovega delovanja.