Samostojni starejši so pri nas brez alternative

Brežice – »Najpomembnejše vprašanje je, kakšna država smo, da so svojci zaradi dvesto evrov cenejše oskrbe primorani dati nekoga v družinski dom na Hrvaškem,« se sprašuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov v Sloveniji Jaka Bizjak. Pri tem ni sam, Ženski lobi je v teh dneh ustanovil Koalicijo za dolgotrajno oskrbo.

Cilj te je, pravi Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta, povezati vse deležnike in zainteresirano javnost v pritisku na politiko h kakovostnemu in čim hitrejšemu urejanju tega področja. Več sto Slovencev v cenejših hrvaških družinskih domovih za starejše je le ena posledica tega, da Slovenija zakon o dolgotrajni oskrbi sprejema že 15 let. Osnovna cena 583 evrov za domsko oskrbo se marsikdaj spremeni v štirimestno številko, kar je za številne družine preprosto previsok znesek. Da bi se izognili zaznambi nepremičnine ob zakonsko določeni pomoči občin, sorodniki iščejo druge poceni rešitve, pravi Hrženjak: »Siva ekonomija, emigracija starostnika v cenejše domove na Hrvaškem, v najslabšem primeru opuščanje skrbi.«

Novi predlog ne vlilva veliko optimizma

Zadnja različica predloga, ki gotovo ne bo sprejeta v tem mandatu, Bizjaku ne vliva veliko optimizma: »Novi predlog je za tiste, ki morajo le preživeti, osredotočen je povsem na zdravstvene potrebe. Prijetna starost in čim daljša kakovostna leta so odvisni tudi od tega, kako zagotoviti socialne potrebe človeka.«

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Sekretar SSZS, ki je previden do nizkih zahtev za izdajo licenc hrvaškim družinskim zavodom, je dejal, da je Slovenija v preteklosti že neuspešno iskala manjkajočo vmesno rešitev za starostnike med državnimi institucijami in življenjem doma: »Če si sorazmerno samostojen starostnik in bi se rad družil ter imel malo pomoči pri menjavi plenic ter skuhano ali oprano, lahko oskrbo poiščeš v Avstriji na turistični kmetiji ali v hiši sredi vasi. To organizira regionalna organizacija, ki najde, potem kot to potrebuješ, tudi namestitev v enem od domov. A v Avstriji je to mogoče, ker imajo vedno približno tri odstotke prostih mest. Iskali smo rešitve, a mislim, da se moramo še potruditi.«

Zgledi iz tujine

»Predlog zakona kot zglede navaja Avstrijo, Nemčijo in Francijo. Študije pa kažejo, da v teh državah velik obseg dolgotrajne oskrbe poteka neformalno v družini, zelo je razširjena siva ekonomija predvsem imigrantskih skrbstvenih delavk, ženske pa so vključene na trg dela precej manj kot v Sloveniji,« je kritična Hrženjakova: »V Sloveniji bi morali sistem dolgotrajne oskrbe oblikovati po skandinavskem modelu, kjer je ključno, da zagotavlja enakost dostopa do storitev tudi ekonomsko šibkim in da ženskam omogoča polno vključenost na trg dela. Storitve so v večinskem deležu financirane iz javnih sredstev (kar bi pri nas lahko nadomestili z zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo) in so univerzalno dostopne.«