Samozaposleni v kulturi: zgodba o krivični in pravični državi

Predlogu nove vladne uredbe nasprotuje osemnajst kulturnih društev.

Objavljeno
28. april 2012 12.35
Igor Bratož, kultura
Igor Bratož, kultura

Superministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je po napovedih ministra Žiga Turka objavilo predlog uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi in nov Pravilnik o strokovnih komisijah. Da bo predlog razburil kulturna društva, je bilo pričakovati.

Nova uredba (predlog ima datum 19. april) zaostruje pogoje oziroma kvantitativne in kvalitativne kriterije za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz proračuna. Pravico samozaposlenim v kulturi do tega plačila deli pristojna strokovna komisija, po novem točkovanju pa bi se umetnik do te pravice prebil, če bi zbral 71 točk od 100 mogočih, pri točkovanju pa se upošteva obseg dela v treh letih (to prinese največ 20 točk), največ 80 točk pa prinese kakovost, ki se meri s tremi kriteriji – sem sodijo odziv strokovne javnosti (dokumentirane kritike, medijske objave), nagrade, aktualnost in/oziroma pomembnost in drugo, pač odvisno od specifike posameznega poklica. Za deficitarne oziroma specializirane poklice na področju kulture velja pri presojanju komisije še dodatni kriterij kadrovskih potreb v kulturi ali/oziroma ali gre za nov poklic v kulturi.

Transparentnost 
ali arbitrarnost?

V obrazložitvi predloga uredbe ministrstvo v običajni birokratščini razlaga, da doslednejši in pravičnejši pristop pri dodeljevanju omenjene pravice narekujejo »javnofinančne razmere in dejstvo, da stroški za pokrivanje prispevkov za socialno varnost samozaposlenih letno naraščajo za 10 odstotkov (...) Z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo določen splošen kriterij izjemnega kulturnega prispevka in prispevka k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic, je treba izpeljati s podrobnejšimi kriteriji, ki jih določa Uredba v svojih spremenjenih prilogah I in II, na ravni vsakega posameznega poklica, s katerim se lahko ustvarjalci na področju kulture vpišejo v razvid samozaposlenih in za katerega lahko pridobi tudi pravico do plačila prispevkov za socialno varnost. Postavitev kriterijev pomeni jasno določitev pogojev za pridobitev pravice do plačila prispevkov, kar omogoča jasen in transparenten postopek dodeljevanja pravice ter uravnoteženo obravnavo posameznih specializiranih poklicev v kulturi.«

Predlog je razburil niz kar 18 stanovskih in strokovnih društev s skoraj vseh področij kulture in umetnosti, vsi po vrsti ugotavljajo, da je predlagana rešitev problematična, kriteriji pa arbitrarni in medsebojno neizenačeni. Osemnajst društev je zato na ministra Turka naslovilo stališče do tega predloga spreminjanja pravil igre in dodajajo svoje predloge. V besedilu z datumom 24. april uvodoma poudarjajo, da »status samozaposlenega v kulturi predstavlja enega od osrednjih konceptualnih vprašanj, ki ga je treba reševati v sklopu posodobitve javnega sektorja oz. posodobitve obstoječega kulturnopolitičnega modela in ne ločeno.«

Izpuhteli poklici

Ministru kulturniki sporočajo: »Žal smo do predlogov sprememb Uredbe o samozaposlenih v kulturi izredno kritični in ocenjujemo, da sta predloga strokovno pomanjkljiva do te mere, da ju je treba zavrniti. Še posebej to velja za spremembe Uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki jo je, prepričani smo, treba v celoti zavrniti zaradi naslednjih razlogov: Kriterij kvalitete je zamenjal kriterij vrhunskosti, s čimer se uničuje osnovni namen statusa samozaposlenih v kulturnem sistemu, to je izenačevanje pogojev dela in položaja samozaposlenih z zaposlenimi umetniki in kulturniki; izpadlo je večje število specializiranih poklicev (samo za področje filma 27); način ocenjevanja ne upošteva specifik posameznega poklica niti specifik posameznih strok; 6. člen predloga Uredbe o samozaposlenih v kulturi je v nasprotju z Zakonom o upravnem postopku; iz predlogov sprememb Uredbe za samozaposlene v kulturi v celoti ni razvidno, da bi ti temeljili na celovitih študijah, ocenah in analizah realnega stanja samozaposlenih v kulturi, in še več, da izhajajo iz tehtne analize posledic ter učinkov tovrstnih radikalnih sprememb v kulturnem sistemu.« V sklepu dopisa društva pozivajo tudi Nacionalni svet za kulturo, da »pred medresorskim usklajevanjem predlagane Uredbe zahteva javno predstavitev analiz, namenov in ciljev, na katerih temeljijo predlagane spremembe Uredbe o samozaposlenih v kulturi, in da se člani NSK javno opredelijo do naših predlogov glede načina in pristopa reševanja vprašanja samozaposlenih v kulturi v aktualnih političnih razmerah.«