Franc Pohleven, predsednik sveta za gozdnolesno verigo, ki je posvetovalni organ ministra Dejana Židana in v katerega so vključeni različni akterji iz gozdarstva in lesne dejavnosti, je dejal, da želijo s svetom vzpostaviti celovit sistem »od gozda do žag in končne predelave«. Redna sečnja v gozdovih je zaradi vetroloma odložena, zato se bodo posvečali le sanitarni sečnji.
Po vetrolomu se bodo na trgu pojavile zelo velike količine lesne surovine, zato zdaj vzpostavljajo celovit sistem spravila in predelave, je še povedal Pohleven. Slovenska lesna industrija se je lani povečala za 15 odstotkov, minister za kmetijstvo Dejan Židan pa meni, da ima še možnosti za rast, zaposlovanje novih delavcev in ustvarjanje dobička. Verjame, da bodo izvajalci lahko predelali podrto lesno maso. Minister je obljubil, da bo država objavila razpise za gradnjo gozdnih prometnic, za gozdno mehanizacijo, za predindustrijsko obdelavo lesa in podobno. Na sedežu zavoda za gozdove bo že zdaj začela delovati posebna koordinacija s predstavniki različnih institucij, ki bo namenjena odpravljanju ozkih grl in težav pri spravilu podrtega lesa iz gozdov.
Na srečo so bila tla v času vetroloma razmočena in ne zamrznjena, zato drevje v vetrolomu ni bilo polomljeno, ampak le podrto (s koreninami vred) in tako ni nastala še večja škoda. Veter je podiral predvsem iglavce, saj listavci pozimi nimajo listja in je njihov upor manjši. Podrte smreke morajo pospraviti v sto dneh, saj bi se v nasprotnem primeru pomladi lahko začel nov cikel razvoja lubadarja, kar bi stanje v gozdovih spet poslabšalo, je povedal Damjan Oražem, direktor zavoda za gozdove. Gozdarji so pričakovali, da se bo sanacija letos nadaljevala in bi se prihodnje leto stanje že skoraj normaliziralo, a jih je presenetila nova ujma in zdaj želijo to preprečiti.
Lastniki naj podrti les
Oražem opozarja, da naj lastniki gozda sami pospravijo podrt les, če so zato ustrezno usposobljeni in imajo na voljo ustrezno strojno opremo, oziroma naj pokličejo izvajalce, če tega ne morejo storiti sami. Če lastniki hitro ukrepajo, lahko kljub stroškom sečnje in spravilu lesa (po njegovi oceni stane 20 evrov za kubični meter) pokrijejo stroške in morda še kaj zaslužijo. Poudaril je tudi, da gozd po naravnih ujmah postaja bolj ranljiv, zaradi podnebnih sprememb ter povečevanja števila ujm in njihove moči pa je »mirnega obdobja za gozdove konec«.













