Tiskane izdaje
Župan Gorišnice Jožef Kokot pričakuje, da naj bi bil sanacijski program pripravljen do konca marca, a za zdaj v lokalnem okolju še ne vedo, kako naj bi ta izgledal. Kot pa je ob tem opozoril, Drava trenutno še nima pretočnosti, ki bi jo morala imeti, saj sicer do lanske katastrofe ne bi prišlo.
»Kar se tiče pristojnosti občin, smo večji del rešili, poljske in ostale občinske ceste ter najnujnejša pomoč prizadetim je bila opravljena, vse ostalo, kmetijstvo, državne ceste in skrb za pretočnost Drave, pa je stvar države,« je za STA dejal Kokot, ki upa, da pri sanaciji ne bo še naprej prihajalo do zapletov in pri tem posebej izpostavil pretekle zahteve naravovarstvenikov.
Svoje obveznosti kot koncesionar na tem območju redno izpolnjujejo Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so tudi same v poplavah utrpele precej škode. Kot je povedal direktor družbe Viljem Pozeb, so doslej škodo ocenili na 11,7 milijona evrov, večinoma na odvodnem kanalu HE Formin ter na sami elektrarni in stikališču. Elektrarna bo za delo usposobljena v kratkem, z umikom večjih količin vode iz struge Drave v kanal pa bodo odpravljene vsaj te težave okoli sanacije.
Da ima država v teh kriznih časih predvsem težave z zagotavljanjem denarja je med vrsticami dal vedeti direktor Vodno-gospodarskega podjetja (VGP) Ptuj Borut Roškar.» Čeprav pripravljamo programe o tem, kje bi se dela lotili najprej in kako naprej, pa bo na strani Agencije za okolje potrjeno vse v skladu s sredstvi, ki bodo na razpolago,« je dejal Roškar. Kot je še dejal, se z naravovarstveniki občasno srečujejo in so z njimi v nekem "pozitivnem" konfliktu, ki pa povzroča nove zamike in ob pomanjkanju sredstev tudi zaradi tega določenih programov ne uspejo pripraviti.
Vodja mariborske enote Zavoda za varstvo narave Simona Kaligarič po pisanju STA zavrača, da bi bili prav oni odgovorni za zavlačevanja v preteklosti. Po njenem je nujno ukrepanje, saj je Drava več kot pol ožja kot pred poplavami, a je ob tem opozorila, da je to poplavna reka in popolnega varovanja objektov pred poplavami ne more biti.
»Zato smo že leta 2006 predlagali državi in ves čas ponavljamo, da se izdela celovit sanacijski program, da se najprej ugotovi, kaj in kateri deli in objekti so ogroženi, nato pa pripravi načrt sanacije, ki bo upošteval vse možne variante. Žal v sedmih letih do takega celovitega pristopa še nismo prišli,« je dejala in dodala, da so bila za nekatere odseke dovoljenja že izdana, pa se dela še niso začela, zato zavod ne more prevzeti celotne odgovornosti.
Vodja oddelka za porečje reke Drave pri Agenciji za okolje Mateja Klaneček pravi, da se sanacijski program pripravlja, a višina sredstev, ki jih bo država za to namenila, še ni dokončno jasna. Prvi korak je bil popis škode na vodotokih, zdaj pa se dogovarjajo o morebitnem posnetku stanja struge Drave, kar naj bi bila osnova za nadaljnje aktivnosti glede določanja prioritet ukrepov.
Škoda, ki jo je povzročila novembrska poplava, je ocenjena na 98 milijonov evrov, a celotne ni bilo mogoče natančno ovrednotiti, saj so bili vodostaji v času ocenjevanja zelo visoki, predvsem zaradi okvare in neobratovanja Formina. Okoli 450 kubičnih metrov vode, ki ponavadi teče po kanalu, še vedno teče po strugi Drave, zato do zdaj še ni bilo mogoče izvesti nobenih intervencijskih del, ki bi zagotovo bila zelo nujna.
Številka je ogromna, zato je vprašanje ali in v kolikšnem času bo država zmogla sanacijo. Klanečkova pravi, da se program sanacije ne pripravlja za eno leto, pač pa za daljše časovno obdobje. Dela bi se lahko začela takoj, ko bodo znana razpoložljiva sredstva. »Vsi si želimo, da bi to bilo čim prej, lahko že v nekaj mesecih, morda pa se postopki vseeno bolj zavlečejo,« je dejala Klanečkova.
O bojaznih ljudi, da bi se sanacija zavlekla tudi zaradi morebitnih ovir s strani naravovarstvenikov, je Klanečkova dejala, da bodo pri vsakem posegu v okviru sanacije sicer zaprosili za njihovo mnenje, vendar pa bo njihova prioriteta predvsem izboljšanje pretočnosti, ne glede na to, kakšne bodo njihove zahteve.
