Sanader: Arbitraža stvar Slovenije in Hrvaške

Zagreb/Bruselj – Evropski parlament ne bo odločal o arbitraži o obmejnih vprašanjih med Slovenijo in Hrvaško, to bosta storila Ljubljana in Zagreb, je danes ob začetku seje hrvaške vlade povedal hrvaški premier Ivo Sanader. "Ne glede na to, kaj pravi (poročevalec v Evropskem parlamentu Hannes) Swoboda ali kdorkoli drug, je to dvostransko, ne večstransko vprašanje. Arbitraže ne bo, če se državi ne bosta strinjali glede tega," je poudaril Sanader.

S tem je odgovoril tudi na komentarje, da je del poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) v zunanjepolitičnem odboru Evropskega parlamenta "zasadil nož v hrbet Sanaderju" in nasprotoval dopolnilu, v katerem se omenja možnost arbitraže glede dogovora o slovensko-hrvaški meji. Ta poziv k arbitraži v primeru neuspešnih dvostranskih pogovorov je za zdaj umaknjen iz poročila Swobode o napredku Hrvaške na poti v EU, Swoboda pa je po glasovanju v odboru dejal, da so se Sanaderjevi "strankarski kolegi žal v zadnjem trenutku obrnili proti Hrvaški".

Sanader je sicer ponovil, da se bosta morali Slovenija in Hrvaška pred arbitražo dogovoriti o predmetu arbitraže in arbitru ter se vnaprej obvezati k ratifikaciji odločitve arbitraže. Spomnil je, da je Hrvaška oktobra 2005 predlagala Sloveniji postopek pred mednarodnim sodnim telesom glede odprtih vprašanj o meji. Pri tem je izrazil pričakovanje, "da bodo kmalu tudi kolegi v Sloveniji soglasni ter da se bodo pripravljeni soočiti na mednarodni pravosodni instituciji". Dodal je tudi pričakovanje, da se bo vprašanje meje kmalu uredilo, poudaril pa je, da je tudi Slovenija prišla v EU in zvezo Nato kljub sporom s Hrvaško.

Hrvaški tednik Globus medtem poroča, da so "Sanaderjevi strankarski kolegi možnost arbitraže zavrgli, ker so Slovenci bolje lobirali". "Čeprav ne bo nobenih resnejših posledic zaradi izpustitve dopolnila glede arbitraže, Hrvaška ni uspela v svoji nameri, da doseže omembo možnosti arbitraže kot metode za reševanje mednarodnih sporov v uradnem dokumentu," piše Globus v najnovejši izdaji. Tednik dodaja, da je član opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanovič bolje lobiral v Evropskem parlamentu kot Sanader, ker so evropski socialisti podprli Swobodin amandma.

Rupel: Vojna ni končana, dobili smo eno bitko

Slovensko zunanje ministrstvo pa z zadovoljstvom ugotavlja, da je zunanjepolitični odbor evropskega parlamenta (EP) upošteval slovenska stališča. »To vidimo kot priznanje aktivnostim slovenske diplomacije,« so zapisali v sporočilu za javnost. Minister Dimitrij Rupel je dejal: »V prejšnjih tednih je bilo večkrat slišati, da je hrvaška diplomacija uspešnejša od slovenske. Predsednik vlade in naše ministrstvo morda res nismo bili zelo glasni, smo pa bili učinkoviti. Zunanjepolitični odbor evropskega parlamenta (EP) poziva k rešitvi, pri tem pa se ne spušča v konkretne načine reševanja problema meje med Slovenijo in Hrvaško. S tem vojna ni končana, ampak je dobljena ena bitka. V parlamentu naj bi se 10. aprila na pobudo predsednika DZ sestale vse stranke in MZZ. Predložili bomo seznam dosedanjih enostranskih ukrepov Hrvaške, pravniška mnenja in predlagali rešitev. «

V poročilu EP o Hrvaški tudi vprašanje nepremičnin

Poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU vključuje tudi poziv Hrvaški, naj državljanom EU dovoli nakup nepremičnin. Dopolnilo o nepremičninah je razdeljeno na dva dela: prvega z omenjenim pozivom je odbor podprl, drugega, ki zaostruje poziv k resnejšemu uresničevanju dogovorjenih ciljev glede prodaje deležev države v družbah in zmanjšanja državnih subvencij, pa ne, so danes pojasnili v sekretariatu odbora.

"Hrvaška naj s celovito in hitro uporabo svojih obstoječih postopkov državljanom EU dovoli nakup nepremičnin, razen na območjih, ki so iz tega izvzeta," se glasi dopolnilo, ki so ga v torek potrdili člani zunanjepolitičnega odbora. Temu je dodano še opozorilo, da je ta cilj sicer že predviden v njenem sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju.

Referendum o vstopu Hrvaške v Unijo?

Včeraj pa smo neuradno, a iz zanesljivih virov izvedeli, da naj bi te dni stekle aktivnosti za zbiranje podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v EU. Spomnimo, da so že med srečanjem slovenske in hrvaške vlade na Brionih v Slovenski narodni zvezi (SNZ) pri SLS napovedali možnost referenduma, če bo hrvaška nadaljevala ozemeljske težnjepo morju in kopnem. Ali priprave na zbiranje podpisov res že potekajo, smo preverili pri predsedniku SNZ pri SLS Marjanu Podobniku, ki je informacijo potrdil. »V zadnjem času se je zgodilo nekaj stvari, ki so nas prisilile, da smo postopek začeli veliko prej, kot smo načrtovali. Po eni strani so visoki slovenski predstavniki začeli lobirati v EU za sporazum Drnovšek-Račan, to pomeni, da so pripravljeni na delitev Piranskega zaliva in na to, da se Slovenija odreče prostemu dostopu na odprto morje. Po naključju ali ne se v istem času vedno znova najdejo razlogi za zavlačevanje sprejetja resolucije o meji s Hrvaško. In ta resolucija med drugim zelo jasno govori o celovitosti Piranskega zaliva in ohranitvi prostega dostopa na odprto morje. Če bi bila resolucija sprejeta, visoki predstavniki Slovenije ne bi mogli lobirati za delitev Piranskega zaliva, saj bi delovali neposredno proti sklepu najvišjega državnega organa. Poleg tega smo priča nerazumljivo mlačnim odgovorom in ukrepom Slovenije na enostranske hrvaške poteze. Vse to nas je prisililo, da smo začeli priprave na zbiranje podpisov.«

Kot pravi Marjan Podobnik, gre formalno za projekt skupine občanov, v kateri računajo ne samo na podporo SNZ pri SLS, temveč tudi na podporo številnih lokalnih odborov SLS, SNS in NSi, nekaterih drugih civilnodružbenih skupin in strank. Pripravljajo tudi dodatno strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku, v kateri bo predstavljena vsebina referenduma in razlogi zanj. Kakšno bo referendumsko vprašanje in za kakšno vrsto referenduma bo šlo, bo znano v prihodnjih tednih, pravi Podobnik.

Več si preberite v današnji tiskani izdaji Dela!