Tiskane izdaje
Zagreb – Pobuda evropske komisije »uradno še ni prišla«, je včeraj po seji sveta za nacionalno varnost dejal hrvaški premier Ivo Sanader. »Čakamo, da predlog uradno dobimo in vidimo vsebino. Šele po tem se bomo opredelili do njega.« S predsednikom države Stjepanom Mesićem, je napovedal premier, se bosta kot soustvarjalca zunanje politike države dogovorila, kako se bosta usklajevala, o vsem pa bodo na posebnem sestanku seznanjene parlamentarne stranke.
Tukajšnji državni vrh se v zadnjih dneh sicer ni zadrževal pri slovensko-hrvaških odnosih. Kako hrvaška politika ocenjuje predlog evropske komisije, je mogoče razbrati le iz izjav in medijskega poročanja. Tudi včerajšnje pritrjujejo ugotovitvam, da Hrvaška ni zadovoljna s pobudo iz Bruslja, ker se ta odmika od trdne namere državnega vrha, da se spor prenese pred Meddržavno sodišče v Haagu, kjer bi se po prepričanju uradnega Zagreba dosledno uporabljale mednarodne konvencije. Na podlagi teh – brez upoštevanja merila pravičnosti ali političnega odločanja – Zagreb upa na najboljši razplet mejnega vprašanja, med drugim, da bi sodniki v Piranskem zalivu potegnili črto sredine.
Jutarnji list, denimo, sporoča, da je »Sanader zavrnil načrt EU« in da je Slovenija sprejela posredovanje, ne pojasnjuje pa, kako je prišel do takšnih sklepov, saj se nobena stran še ni dokončno opredelila do Rehnovega načrta. Če bi Hrvaška zavrnila ugledne posrednike, piše časnik, bi Sanader lahko Hrvaško potisnil v položaj, da bi v očeh Bruslja postala tista, ki povzroča težave. Če bi se državi dogovorili za Marttija Ahtisaarija, bi lahko Hrvaška končala pogajanja v predvidenem roku in vstopila v Unijo leta 2011.
Toda izjave hrvaškega državnega vrha ne gredo v tej smeri, saj se Sanader in Mesić zavzemata za sodno rešitev spora. Mesić sicer podpira posrednike, a ne tako, da bi ti odločili o končni rešitvi meje. Jutarnji list še sodi, da Sanader pravzaprav nima druge možnosti, kakor da sprejme pobudo evropske komisije. V komentarju opozarja, da meje v Piranskem zalivu nikoli ni bilo in da torej nihče ne more nič dobiti ali izgubiti, da je kompromis vedno blagodejen in da v resnici politiki z obeh strani meje s potenciranjem težav preusmerjajo pozornost svojih državljanov z resničnih težav doma.
Srečanje v Šmarjeških Toplicah
Danes se bo v Šmarjeških Toplicah s srečanjem mešane slovensko-hrvaške skupine mednarodnopravnih strokovnjakov končalo še eno poglavje meddržavnih odnosov. Glede na izjave iz Slovenije v Zagrebu pričakujejo, da bo to zadnje srečanje komisije, ki bi vladama predlagala sporazum o odhodu pred tretjega, in navajajo izjave slovenskega premiera Boruta Pahorja, da naj komisija do konca januarja sklene delo.
Prav tako navajajo besede sopredsednika komisije Mihe Pogačnika, da bi lahko bil sestanek zadnji, saj so razlike med delegacijama (predvsem pa pri politikih) tako velike, da usklajenega predloga, ki bi ga strokovnjaki lahko predložili vladama, najbrž ne bo. Na Hrvaškem sodijo, da je do takšnih stališč prišlo po tem, ko je širitveni komisar Olli Rehn predstavil posredniško pobudo, ki je povzročila, da je njeno delo postalo brezpredmetno. Sicer menijo, da je komisija opravila pomembno delo in da še ni čas za njeno razpustitev.
Iz sredine izdaje Dela
