"Mi smo na to izjavo pripravljeni, nanjo mora biti pripravljena tudi Slovenija," je dejal Sanader za Hrvaško televizijo in poudaril, da bi bili s podpisom te izjave odpravljeni vsi razlogi za slovensko blokado pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Ponovil je še pričakovanje Zagreba, da se bo ločilo vprašanje reševanja spora o meji s pristopnim procesom Hrvaške.
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je na današnjih pogovorih s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem v Bruslju predlagal nov kompromisni predlog za rešitev mejnega spora med državama. Predstavil jima je "nekatere nove možnostih glede mandata in delovnih metod", pri čemer se je skliceval na pogajalski okvir Hrvaške in Ustanovno listino ZN.
Kot del tega procesa je Rehn omenil tudi možnost, da bi državi podpisali skupno izjavo, da noben dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 ne bi prejudiciralo izida ali kakor koli zavezalo eno ali drugo državo pri reševanju vprašanja meje.
Jandroković je po triurnem pogovoru morebitno skupno izjavo izpostavil kot pozitiven element pogovorov v Bruslju. Na vprašanje, ali bi ta izjava lahko omogočila nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, je dejal: "Ta izjava je zelo pomembna. Verjamemo, da bi lahko bila dober temelj za deblokado pogajanj."
Žbogar pa je poudaril, da izjava sama še ne bo dovolj za to, da bi Slovenija sprostila pogajanja Hrvaške. "Hrvaško stran je zanimalo, v katerem trenutku bi Slovenija lahko sprostila pogajanja. Tukaj niso dobili odgovora, ki bi ga želeli. Pogajanja bomo sprostili, ko se bodo spremenile okoliščine in ko bo to del nekega širšega dogovora," je dejal.
Novi načrti Olija Rehna
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Bruslju o svojem novem kompromisnem predlogu za rešitev spora med Slovenijo in Hrvaško povedal, da je z ministroma govoril o "novih možnostih za mandat in delovne metode za rešitev spora", pri čemer se je skliceval na Ustanovno listino ZN, in sicer na 33. člen 6. poglavja o mirnem reševanju sporov.
"Raje ne bi šel v podrobnosti. Glede novih pobud v kompromisnem predlogu smo govorili o nekaterih novih možnostih glede mandata in delovnih metod, pri čemer se lahko le sklicujem na pogajalski okvir in Ustanovno listino ZN," je povedal komisar po več kot triurnem srečanju s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem v Bruslju.
"Stranke v vsakem sporu si morajo prizadevati, da se spor reši s pogajanjem, preiskavo, mediacijo, spravo, arbitražo, sodno rešitvijo, z obračanjem na regionalne ustanove ali regionalne dogovore, ali pa z drugimi mirnimi sredstvi po lastni izbiri," je Rehn prebral odstavek iz listine ZN.
"To je podlaga za naše delo. Trenutno razpravljamo o mandatu in delovnih metodah posredovanja" pri reševanju vprašanja meje, je ponovil komisar.
Kot del tega procesa je omenil možnost, da bi državi podpisali skupno izjavo o tem, da noben dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 ne bi prejudiciralo izida ali kakor koli zavezalo eno ali drugo državo pri reševanju vprašanja meje. "Osebno menim, da bi bilo to dragoceno dejanje krepitve zaupanja in korak v pravo smer," je poudaril.