Šanghajska lestvica: Univerza v Ljubljani ohranja položaj

Na seznamu petstotih najboljših univerz na svetu se je spet uvrstila med zadnjo stoterico.

Objavljeno
16. avgust 2013 22.20
Ljubljana, 24.6.2011, proslava ob dnevu drzavnosti. Foto: Marko Feist
Jožica Grgič, kultura
Jožica Grgič, kultura
Ljubljana – Šanghajska lestvica, na kateri je razvrščenih 500 najboljših univerz na svetu in jo od leta 2003 po posebni formuli vsako leto sestavlja Univerza Jiao Tong Šanghaj, je tudi letos potrdila prevlado ameriških univerz. Na lestvici pa je znova tudi Univerza v Ljubljani.

Ljubljanska univerza je na tej lestvici (Academic Ranking of World Universities) edina od slovenskih, spet pa se je uvrstila med 401. in 500. mestom. Od dvestotega mesta navzdol je namreč objavljena le razvrstitev po stotericah.

Med prvimi desetimi univerzami je osem ameriških in dve britanski, vrstni red pa je naslednji: Harvard, Stanford, California iz Berkeleyja, Massachusetts Institute of Technology, Cambridge, California Institute of Technology, Princeton, Columbia, Chicago in Oxford. Ameriška prevlada je še nekoliko bolj očitna v prvi dvajseterici, v kateri je kar 17 ameriških univerz, med petstoterico pa se jih je uvrstilo 146. Na lestvico so uvrstili 37 britanskih in prav toliko nemških univerz ter 34 kitajskih, vendar nobena ni med prvo stoterico.

Zürich najboljši v Evropi

Med evropskimi univerzami je najviše uvrščena Swiss Federal Institute of Technology Zürich, ki je na dvajsetem mestu. Najboljše nemške univerze se niso uvrstile na sam vrh. Technical University v Münchnu je na 50. mestu, Heidelberg na 54., Univerza v Münchnu na 61., sledijo pa Univerze v Freiburgu na okroglem stotem mestu, ki ji sledita še tisti v Bonnu in Frankfurtu.

Najboljša avstrijska univerza je dunajska, ki je v skupini med 151. in 200. mestom. Najboljši italijanski univerzi sta v Pisi in Rimu (La Sapienzia), in sicer v skupini med 101. in 150. mestom. Iz vzhodne Evrope se je najbolje uvrstila praška Karlova univerza med 201. in 300. mestom.

Beograd napredoval

Na seznamu ni nobene univerze iz Slovaške, Bolgarije in Romunije. Na njem so le ena indijska univerza in dve ruski. Univerza v Beogradu pa je izboljšala svojo uvrstitev, čeprav se je lani na lestvici pojavila prvič. Iz istega razreda, kot sta ljubljanska in zagrebška univerza, se je prebila med 301. in 400. mesto. Ljubljanska univerza je, mimogrede, v istem razredu že sedmo leto zapored.

Najboljše univerze v azijsko-pacifiški regiji so Tokio na 21. mestu, Kjoto na 26. ter Melbourne na 56. mestu. Prvič se je med prvo stoterico uvrstila Univerza Groningen. Letos se je na seznam uvrstilo enajst novih univerz, med njimi Abdullah University of Science and Technology v Saudski Arabiji, Coimbra na Portugalskem in Katoliška univerza Korea v Južni Koreji.

Najstarejše razvrščanje

Šanghajska lestvica ni edino razvrščanje svetovnih univerz, je pa najstarejša in ena najbolj verodostojnih in vplivnih, saj upošteva več meril. Akademska merila, ki jih uporabljajo pri računanju indeksa za posamezno univerzo, so: število diplomantov, ki so prejeli Nobelovo nagrado in Fieldsovo medaljo, število raziskovalcev, katerih dela so redno citirana v drugih znanstvenih publikacijah, število člankov, objavljenih v prestižnih znanstvenih časopisih Nature in Science, število del, indeksiranih v najrelevantnejših znanstvenih bazah, ter povprečni akademski učinek zaposlenih, ki se računa po zgoraj naštetih merilih in številu redno zaposlenih profesorjev.

Na prvih mestih so vsa leta Harvard, Stanford, Massachusetts Institute of Technology ter Univerzi California iz Berkeleyja in Cambridge. Sledijo California Institute of Technology, Princeton, Columbia, Chicago in Oxford.

Svoje predstavnike na lestvici ima le dobrih 40 držav in iz nobene od vzhodnoevropskih držav, z izjemo Rusije, ni na lestvici več kot ene univerze.

Evropska unija se je odločila, da bo letos sama razvrstila prvih 700 univerz na svetu pod naslovom U-Multirank. Lestvica naj bi bila objavljena spomladi leta 2014.

Uvrstitev Univerze v Ljubljani je mogoče različno interpretirati. Po eni strani pomeni uspeh, po drugi strani pa niti ne, saj se že vse desetletje ne prebije po lestvici navzgor. To je resda povezano tudi z denarjem, a le delno, kot kaže primer Univerze Beograd. In seveda: kje so druge slovenske univerze?