Tiskane izdaje
Šarec jih je povabil, da bi soočil njihove poglede na skrajševanje čakalnih dob in da bi skupaj našli rešitve, direktorji – sestanka se jih je udeležila večina – pa so bili v svojih stališčih precej enotni.
Janez Poklukar, direktor ljubljanskega UKC, je povedal, da so srečanje sklenili s tremi glavnimi točkami: treba se bo ukvarjati s posodabljanjem procesov in digitalizacijo, bolnišnicam bo treba s čimprejšnjim sprejetjem splošnega dogovora omogočiti ustrezno financiranje, poleg tega pa sprejeti še nujne ukrepe glede zdravstvene nege, saj kader beži. »Za letos ni v celoti financiran dogovor med vlado in sindikati o napredovanjih. Če ne bo ustrezne korekcije glede tega, se kliničnemu centru obeta večmilijonski izpad,« je opozoril Poklukar. Poudaril je še, da je tudi amortizacija opreme prenizko obračunana.
Podobno meni tudi Vojko Flis, direktor UKC Maribor, ki pa je bil vesel, saj je Šarec pokazal pripravljenost za pogovor o problemih iz prakse: »Danes smo se pogovarjali o dejanskem stanju in možnih rešitvah. Vsak je povedal, kaj ga najbolj teži.« Flisu se zdi najhuje, da na začetku leta ni znan finančni okvir, v katerem bodo delali, in da je vlada v preteklosti sprejela obveznosti, ki zdaj niso finančno poravnane.
Otežena realizacija predlaganega
Glede na politične razmere je jasno, da današnji sestanek ne more obroditi sadov. Šarčevo vztrajanje pri njem so zato nekateri razumeli tudi kot všečno potezo oziroma dobro reklamo za morebitne predčasne volitve.
NSi, ki je v parlamentarno proceduro vložila interventni zakon za stabilizacijo javnega zdravstva, ki bi pomagal skrajševati vrste in so ga pripravili na zdravniški zbornici, je poslanske skupine včeraj obvestila, da jim je pripravljena predstaviti ta zakon.
