Tiskane izdaje
Šarec je v nagovoru udeležencev omenjene spominske prireditve med drugim dejal, da je treba »to obsoditi in tega se je treba zavedati« in nadaljeval, da se mora ob današnji prireditvi dotakniti tudi tistih, »ki nam očitajo, da smo skregani z vsemi sosedi, samo zato, ker smo povedali, da nam ni všeč obujanje nacizma, fašizma in takih idej«.
Veliko Slovencev je bilo izgnanih še z ozemlja, ki so ga zasedli Madžari. FOTO: Tamino Petelinšek/STA
Pahor poudaril pomen spoštovanja in sodelovanja
Borut Pahor je v odzivu na objavo zemljevida velike Madžarske in iredentističnega zemljevida Italije poudaril, da si je treba zaradi takšnih potez še bolj prizadevati za uveljavljanje dobrih praks spoštovanja in sodelovanja, tako znotraj nacionalnih okvirov kot med njimi.
Kot so sporočili iz njegovega urada, je po predsednikovih besedah »razumljivo in prav, da objava zemljevidov, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot izraz ozemeljskih zahtev, naleti na zaskrbljenost in zavračanje demokratične javnosti in politike« .
»Prav zaradi takih poskusov si moramo še bolj prizadevati za uveljavljanje dobrih praks spoštovanja in sodelovanja, tako znotraj nacionalnih okvirov kot med njimi,« je poudaril Pahor.
»Kot predsednik republike sem si in si bom prizadeval, da bi še zlasti v odnosih med sosednjimi narodi in državami prevladalo medsebojno spoštovanje, sodelovanje in razumevanje v prid miru in blaginje,« je še izpostavil.
Slovenija želi vedno živeti v dobrososedskih odnosih in biti prijatelj z vsemi. Ne samo s sosedi, ampak z vsemi evropskimi in svetovnimi državami. »Ne moremo pa in ne smemo biti tiho, kadar se spet rojevajo takšne ideje. Kajti tisti, ki mislijo, da bi slovenski narod kar tako preživel, brez odpora, brez žrtev, so v veliki zablodi,« je poudaril.
»Kajti, kdor sodeluje z okupatorjem, je zgolj orodje v rokah okupatorja. Okupator ga ne bo nikoli cenil, po uporabi ga bo vedno zavrgel. Kajti nikoli ne bo njegov,« je pristavil.
Šarec je tudi pozval, naj se ne zgodi več, da bi Slovenec dvignil roko nad Slovenca v imenu tuje ideologije in v imenu iztrebljanja. Dodal je še, da je bila žrtev izgnancev tako velika, da se ne sme dovoliti, da bi se to ponovilo ali da bi se govorilo s podcenjevanjem o tistem obdobju.
»Druga svetovna vojna se je končala pred mnogimi leti, ampak rane bodo ostale in vsaka rana je znova odprta, ko slišimo, ne samo Tajanija, ampak še mnoge druge, ki to jemljejo zlahka. In kadar nek narod želi živeti na račun drugega naroda, moramo vedno povzdigniti svoj glas,« je med drugim povedal Šarec.
MZZ obsoja objavo zemljevida Velike Madžarske
Slovensko zunanje ministrstvo je na Twitterju obsodilo objavo zemljevida velike Madžarske ter poudarilo, da je EU nastala na preseganju sovražnosti med narodi in bremen preteklosti. Slovenija pa si bo kot odgovorna članica EU še naprej prizadevala za spodbujanje prijateljstva, strpnosti in sodelovanja med sosednjimi državami, ki so vse tudi članice EU.
MZZ »obsoja izbor zgodovinske slike, ki ne spodbuja k krepitvi vrednot, na katerih je zrasla Evropska unija. EU je nastala na preseganju sovražnosti med narodi in tragičnih bremen preteklosti.«
Kabinet madžarskega premierja Viktorja Orbana je ob madžarskem prazniku nacionalne povezanosti 4. juniju na svojem uradnem računu na Twitterju objavil zemljevid velike Madžarske s pripisom: »Dve tretjini ozemlja sta nam bili odvzeti.«
S trianonsko mirovno pogodbo, podpisano 4. junija 1920 v Versaillesu, je Madžarska izgubila dve tretjini ozemlja. Z njo so največ ozemlja po razpadu Avstro-Ogrske pridobile Romunija, Češkoslovaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugim se je Prekmurje po pogodbi združilo z matično domovino.
Nekaj več kot 1200 zbranim je spregovorila tudi predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Ivica Žnidaršič. Med drugim je opozorila, da je umrlo že 43.000 od 63.000 med drugo svetovno vojno prek rajhenburškega taborišča izgnanih Slovencev.
Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije. FOTO: Leon Vidic
Opozorila je še, da v nekdanji Jugoslaviji niso poskrbeli za žrtve vojnega nasilja, po osamosvojitvi Slovenije pa so izgnanci z velikimi napori dosegli, da jim je slovenska država priznala, da so žrtve vojnega nasilja in da so dobili nekaj osebnih pravic. »Nikoli pa nobene odškodnine za gmotno škodo,« je podčrtala.
Taborišče Rajhenburg
Ob današnji prireditvi so pripravili še dan odprtih vrat največjega taborišča za izgon Slovencev med drugo svetovno vojno, ki je bil v hlevih in konjušnicah gradu Rajhenburg.
Organizator spominske prireditve je bilo Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, ki so ga leta 1991 ustanovili na gradu Rajhenburg, 7. junij pa so sicer za spominski dan slovenskih izgnancev razglasili leta 1971. Kot so zapisali pri društvu izgnancev, so okupatorske države leta 1941 razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovanja ter genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihove domove pa naselile kočevske in druge Nemce, Avstrijce, Italijane ter Madžare.
Cilj fašistov in nacistov je namreč bil izbrisati Slovenijo in Slovence z zemljevida Evrope; iz hlevov in barak pri grajskih objektih nad Brestanico, kjer je bilo največje prehodno zbirno taborišče za izgon Slovencev, pa je šlo na trnovo pot izgnanstva 63.000 Slovencev. Od teh so jih 45.000 poslali v nemška izgnanska taborišča na ozemlju Hitlerjevega tretjega rajha, 10.000 na Hrvaško in 7500 v Srbijo.
Veliko Slovencev je bilo izgnanih še z ozemlja, ki so ga zasedli Madžari, po kapitulaciji Italije pa tudi veliko primorskih Slovencev. Okoli 17.000 Slovencev je pred izgonom pobegnilo, so še zapisali pri Društvu izgnancev Slovenije.
Oster odziv nekaterih poslancev
Na objavo zemljevida velike Madžarske in na predlog sprememb zaščitnega zakona Slovencev v Italiji so se ostro odzvali tudi v nekaterih poslanskih skupinah, pa tudi nekateri poslanci s Primorske. Iz SDS pa so sporočili, da objave zemljevida velike Madžarske ne bodo komentirali.
V času, ko bi se morala Evropa združevati, ko smo mislili, da so ozemeljske težnje že davna zgodovina, se mora Slovenija odločno odzvati na slovenskem in evropskem parketu, je ocenil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. S tem bi po njegovem dali jasno sporočilo slovenski manjšini, da bo Slovenija z vsemi legitimnimi sredstvi stala za njo. Po njegovem gre tako v Italiji kot na Madžarskem za nevaren način razmišljanja skrajno desnih strank, zato v Sloveniji ne smemo samo zamahniti z roko, češ da gre za provokacijo.
Država bi morala vzpostaviti jasno in odločno držo, ko se velike sile okrog nas odločajo, da bi morda imele apetite po ozemlju, ki je slovensko, je poudaril tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Po njegovem bi bili potrebni bolj odločni koraki s strani zunanjega ministra Mira Cerarja.
Težnje sosednjih držav po slovenskem ozemlju so nedopustne tudi po prepričanju poslanca NSi Jerneja Vrtovca, slovenska politika pa mora odločno reagirati in poslati ostre protestne note proti odločitvam ene in druge države. Meni, da pri teh potezah ne gre več samo za provokacijo, temveč za sistem, za načrt, morda ustrahovanje. Če se slovenska politika ne bo odločno odzvala, se bo to še naprej dogajalo, kar ni prav. Kot poslanec, ki prihaja s Primorske, je izrazil zlasti zaskrbljenost zaradi slovenske manjšine v Italiji, zaradi ozemeljskih teženj Italije in predloga za popisovanje manjšine.
Nedopustno in nesprejemljivo je kakršnokoli popisovanje italijanske manjšine, to je ustavno sporno, je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB). V Sloveniji spoštujemo italijansko manjšino, enako po principu recipročnosti pričakujemo tudi od Italije, je poudaril.
Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila in Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj pa sta se odzvala na predlog italijanskega poslanca Roberta Novellija za spremembo zaščitnega zakona, ki ga vidita predvsem kot provokacijo. Bandelj je ob tem izpostavil pomen dialoga.
Pri Novellijevem predlogu, ki med drugim predvideva popis prebivalstva v Furlaniji-Julijski krajini (FJK), gre po besedah Dobrile predvsem za draženje oziroma razburjanje javnega mnenja, saj za popis ni nobene pravne osnove. »Zaščita manjšin v Italiji temelji na principu avtohtonosti, ne pa na principu številčnosti neke manjšine.«
