Tiskane izdaje
V luči zapletov z izbiro izvajalca za gradnjo druge cevi karavanškega predora je premier priznal, da zakonodaja »zagotovo ni dobra v vseh segmentih in bo treba določene zadeve spremeniti«. Kot je dejal, konkretni postopek težko komentira, upa pa na čimprejšnji začetek gradnje.
»Vsak, ki je kadarkoli izvajal investicijo, bodisi na ravni države, občine ali javnega zavoda, ve, kako te zadeve potekajo. Ve, da je že ne vem katera verzija zakona o javnem naročanju veljavna, pa vsi ugotavljamo, da še vedno ni optimalno,« je dejal.
Program otroške srčne kirurgije ostaja v kliničnem centru
Na poslansko vprašanje glede programa otroške srčne kirurgije je premier dejal, da program za zdaj ostaja v kliničnem centru, pričakuje pa poostren nadzor s strani mednarodnih inštitucij. Kot je izpostavil, bo treba ukrepati zlasti v sistemu javnega naročanja in okrepiti informacijsko tehnologijo, ki je zastarela in nepovezana. Samo metanje denarja v sistem po njegovem mnenju zadev ne bo rešilo, zato je pred njimi, kot je dodal, velika naloga.
Naročila oklepnikov ne bo odpovedal
Šarec je na vprašanje odgovarjal tudi poslancu Levice Mihu Kordešu, ki je premierja vprašal, ali namerava odpovedati nakup oklepnikov 4x4 oshkosh. Šarec se je strinjal s poslancem, da v Sloveniji praktično ni bilo večjega vojaškega nakupa, ki ga ne bi spremljale težave. Kot je zagotovil, bo vlada še posebej budno bdela nad tovrstnimi naročili, ni pa se strinjal s poslancem, da bi morali odpovedati naročilo oklepnikov. Kot mu je pojasnil, Slovenija oklepnike zagotovo potrebuje, saj se bo z njimi nadomestilo iztrošene hummerje. »Hummerji so iztrošeni in jih je treba nadomestiti, sicer bova lahko šla po vojašnicah, pa jim boste vi razložili, da bodo šli peš ali s kolesom po Afganistanu, kjer je morebitno minsko polje,« je dejal Kordišu.
Ob tem je spomnil na zavezo države ob vstopu v zvezo Nato leta 2004, da bo na dolgi rok povečala raven obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP. »To je bilo sprejeto v DZ leta 2010, tako da si tega nismo mi izmislili« je dejal in dodal, da do leta 2024 tega cilja zagotovo ne bomo dosegli, kar je povedal tudi generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu.
Jelinčiča zanimalo, koliko tujcev je v Sloveniji
Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je premierju postavil vprašanje v zvezi z naseljevanjem tujcev v Sloveniji. Zanimalo ga je, koliko tujcev je v Sloveniji, koliko od njih ima dovoljenje za delo, kje ti tujci delajo ter koliko otrok in sorodstva je s sabo pripeljal vsak tujec z delovnim dovoljenjem.
Šarec mu je odgovoril, da bo potrebno narediti več na področju kakovostnih evidenc o prebivanju tujcev ter o njihovem koriščenju socialnih transferov. Kot je poudaril, te evidence ne bi smele vsebovati zgolj številk, ki bi še naprej omogočale zlorabe sistema, zlasti pri izplačevanju denarne socialne pomoči.
Po njegovih besedah je imelo 30. novembra v Sloveniji 172.073 tujcev veljavno dovoljenje za prebivanje. Od tega je bilo 144.407 državljanov tretjih držav in 27.666 iz Evropskega gospodarskega prostora in Švice. Po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo v tem letu izdanih skupno 39.260 delovnih dovoljenj.
