Savinjska dolina, prestolnica konoplje

Prvi primeri dobrih praks so spodbudni, kmetovalci in industrija se zanimajo za industrijsko konopljo. »Poskušamo spodbuditi nov trend v slovenskem prostoru za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest z inovativnimi pristopi in na trajnosten način. V Taboru je predelovalni obrat za predelavo konopljine slame, ki daje surovinsko bazo za tekstil, gradbeno in tehnično industrijo, v Bio parku Nivo je postavljen testni objekt iz zidakov iz konoplje,« pravi Rotarjeva, ki je s svojo civilno iniciativo sodelovala na nedavnem posvetu o možnostih doline in vse države za nova delovna mesta s povečano pridelavo in predelavo industrijske konoplje.

Pol milijarde subvencij

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je omenil možnost ustvarjanja novih delovnih mest v kmetijstvu s spodbujanjem uporabe naravnih materialov, kot so konoplja, lan, volna in les. »To so kulture, ki bodo ljudem dale delo in so do okolja prijazne.« V novem programskem obdobju bo temu namenjenih za več kot pol milijarde evrov razpisov, prve pa je pričakovati že po novem letu. »Vendar subvencije še ne bodo prinesle uspeha. Imeti dobre naravne vire in poslovni načrt ni dovolj, potrebni so ljudje, ki znajo zadeve voditi in povezovati,« je dodal minister, ki je omenil tudi nujnost dekriminalizacije zdravljenja s konopljo.

Posodobljeni pravilnik o nadzoru nad pridelovanjem konoplje in maka je v veljavi, v pripravi je zakon o konoplji, s čimer poskuša vlada ustvariti razmere za gospodarstvo, ki bo generiralo več delovnih mest. Državni sekretar v kabinetu vlade Tadej Slapnik je prepričan, da je to priložnost tudi za propadajoča podjetja, kot so TT Prebold, Mariborska TT, Mura, gradbena podjetja. Stojan Praprotnik z Razvojne agencije Savinja dodaja, da bo agencija pomagala pri povezovanju zainteresiranih v konopljino verigo.

Nogavice in novogradnje

Nekaj primerov dobrih praks se že pojavlja. V Tovarni nogavic Polzela tako za tujino izdelujejo nogavice iz mešanice konoplje in bombaža, izdelali so tudi prve prototipe nogavic iz konoplje. V Bio parku Nivo pri Žalcu stoji prvi objekt v Sloveniji, ki je zgrajen iz konopljinega mulča. Jani Štusej iz Nivoja Eka pripoveduje o gradbenih elementih iz olesenelih delov konopljinih stebel. Mirko Hudl iz Avstrije sodeluje s Tomažem Sušnikom iz Konopljarne Hannah Biz, kjer predelujejo konopljino slamo.

Semena in listi industrijske konoplje so uporabni v prehrani, steblo in korenine pa so surovinska baza za več tisoč izdelkov. Rastlino uporabljajo v zdravstvu, kozmetiki, industriji, gradbeništvu in drugih panogah, za Slovenijo je še posebno zanimiva uporaba v tekstilni industriji.

Savinjčani so pripravljeni

Maja Klemen Cokan iz žalske izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, sicer tudi članica Ekocija, pravi, da je v Spodnji Savinjski dolini okoli 4000 hektarov njiv in še dvakrat toliko travnikov. »Vse površine so potencial za setev konoplje, a trajnostno kmetovanje je sedem- do desetletni kolobar, kar pomeni, da je vsako deseto leto ali največ enkrat vmes kot nadomestni pridelek na njih lahko konoplja.« To pomeni, da bi lahko samo v Spodnji Savinjski dolini vsako leto pridelali konopljo na več kot 400 hektarih. V vsej državi je letos posajenih skoraj 600 hektarov industrijske konoplje.

»Letos je v dolini konopljo sadilo 20 kmetov. Čeprav fitofarmacija in kemična industrija spodbujata kmete k intenzivni pridelavi in tretiranju poljščin, se tudi v dolini povečujeta reja živali brez GSO krme in ekološko kmetovanje. Pač zato, ker je potrošnik ugotovil, da je takšna hrana kakovostnejša. Prav z našo pomočjo pri pridelovanju konoplje je v zadnjih letih veliko kmetov začelo razmišljati s svojo glavo.«