Tiskane izdaje
Dušan Kerin, vodja sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje, je pojasnil, da so imeli 100-odstotno razpoložljivost sistema še Slovaška, Bolgarija (ta ga sicer uporablja kratek čas, zato je takšen uspeh pričakovan) in centralni SIS v Strasbourgu. Na več sestankih delovnih skupin z območja schengna so Slovenijo zaradi brezhibnosti delovanja sistema tudi uradno pohvalili.
Koliko poizvedb je bilo v celotnem sistemu, ni znano, saj vsaka država v skladu z nacionalno zakonodajo sama vodi te podatke in naša policija nad tujimi sistemi nima pregleda, pove Kerin in nadaljuje, da je obveza slovenskih organov, da obvešča generalni sekretariat sveta EU, koliko zadetkov smo imeli po kategorijah (denimo ukradena vozila, pogrešane osebe, ljudje, za katerimi je razpisan evropski priporni nalog), zgolj podatkov o poizvedbah pa ne zbirajo.
Obeta se nadgradnja
SIS je v lasti držav članic, njegov centralni del pa je v Strasbourgu in ga v imenu članic upravlja Francija. Ko bo v uporabi nadgradnja SIS-2, predvidoma leta 2013, ga bo upravljala za to ustanovljena evropska agencija za upravljanje informacijskih sistemov. Ta bo imela v oskrbi poleg SIS še vizumski informacijski, sistem za azilante in podobno.
V schengenski bazi je zdaj okrog 35 milijonov podatkov, v SIS-2 pa jih bo precej več. Ocenjujejo, da okrog sto milijonov, saj bodo vnašali še kontejnerje, plovila, letala in predvsem strojno opremo, pojasni sogovornik. Poleg tega, da bo sistem vseboval še podatke o biometriji, se bodo razpisi med seboj povezovali, česar zdajšnji sistem ne omogoča. Kerin to pojasni s povsem praktičnim primerom. »Če imamo danes ugrabitelja otroka, ki se naokoli vozi v ukradenem avtu, so ti podatki ločeno zavedeni. Potem bo to povezano, kar pomeni, da če bomo preverjali avto, bo takoj jasno, da imamo opraviti tudi z ugrabiteljem.«
Schengenski informacijski sistem je nastal kot odgovor na padec meja znotraj EU, saj je to povzročilo varnostni deficit. Na mejnih prehodih ni več rampe ali policistov, ki bi nadzirali državne meje. To bi kriminalci lahko izkoriščali, zato je bilo treba iskati tako imenovane kompenzatorne ukrepe. In eden od teh je enoten informacijski sistem.
V tujini odkrili okoli 180 ukradenih vozil
Od vzpostavitve SIS do konca lanskega leta so slovenski policisti našteli 1764 zadetkov, ki se nanašajo na izgubljena, ukradena in nezakonito prisvojena vozila, sem so vključene tudi registrske tablice. Na podlagi slovenskih razpisov pa so v tujini odkrili približno 180 vozil in registrskih tablic. V istem obdobju imajo evidentiranih 509 zadetkov, ki se nanašajo na iskane osebe, za katere so iskanje razpisale tuje policije, in približno 70 zadetkov na podlagi slovenskih razpisov.
Sicer pa se v SIS vnašajo ukrepi, ki se nanašajo na osebe in predmete (orožje, bankovci, izdani in bianko dokumenti, vozila ter registrske tablice), kot že rečeno, pa bodo v SIS-2 vnašali tudi podatke o orodju, strojih in podobnih napravah. Trenutno je v SIS vnesenih približno 1,2 milijona iskanih oseb (štiri odstotke vseh podatkov), večino razpisov (96 odstotkov) se namreč nanaša na predmete, od tega 80 odstotkov za dokumente in 12 odstotkov za vozila.
Ob preverjanju dobi policist podatke izpisane v sekundi ali dveh. Če bi morebiti res prišlo do izpada glavnega sistema, se ta preklopi na nacionalno kopijo, ki jo imajo naši policisti. A to pomeni, da podatki v času iskanja niso ažurirani, ti se namreč spreminjajo iz sekunde v sekundo, zato imajo z avstrijsko policijo dogovor, da jim postrežejo s svežim podatkom, če naša nacionalna kopija schengenske baze izpiše »sumljiv« zadetek. Ker pa je sistem tako ali tako v dobri kondiciji, nepridipravi zaman računajo, da bo odpovedal.
