SD in SDS izenačeni

Ljubljana - Rezultati marčevskega Politbarometra so pokazali, da bi med vsemi anketiranimi volilo SDS 19 odstotkov vprašanih (novembra lani 17 odstotkov), prav toliko pa tudi SD (novembra lani 10 odstotkov). Tako si ti dve stranki delita prvo mesto. Ob vprašanju o strankarskih preferencah, torej koga bi volili oz. katera stranka jim je najbližja, pa se je za SD odločilo 25 odstotkov vprašanih, za SDS pa 22 odstotkov. Podpora vladi Janeza Janše je stabilna in je 45-odstotna.

Izrazita zmagovalka tokratne meritve je stranka SD, ki ji je kot edini doslej v opozicijski vlogi uspelo preseči raven preferenčne podpore ključni vladni stranki SDS, je na današnji predstavitvi sporočil predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede Niko Toš. Pri SD je tako zabeležen "meteorski vzpon", ki pa je povezan s padcem podpore LDS, je dejal.

Podpora vladi ostaja nespremenjena

Podpora Janševi vladi je stabilna (45 odstotkov, novembra 47 odstotkov). Vlade pa ne podpira 44 odstotkov (novembra 43 odstotkov). Z "ne vem" je odgovorilo 11 odstotkov vprašanih (novembra 10 odstotkov).

Največ glasov sta torej na vprašanje, koga bi volili, dobili SDS in SD, za njima pa je LDS, ki je z novembrskih devetih odstotkov padla na tri odstotke. Sledijo SNS, SLS in NSi (po dva odstotka) in na zadnjem mestu DeSUS (nič odstotkov). "Drugo" bi volilo dva odstotka vprašanih, z "ne vem" jih je odgovorilo 27 odstotkov, na volitve pa ne bi šlo 23 odstotkov vprašanih.

Vprašanje o strankarskih preferencah: SD pred SDS

Ob vprašanju o strankarskih preferencah, torej koga bi volili oz. katera stranka jim je najbližja, pa je SD na prvem mestu, SDS na drugem in LDS s šestimi odstotki na tretjem. Sledijo SLS (štirje odstotki), SNS in NSi (po trije odstotki), DeSUS (en odstotek), za"drugo"se je odločilo štiri odstotke, z"ne vem"pa jih je odgovorilo 32 odstotkov.

Ob vprašanju o strankarskih preferencah pa je med tistimi, ki so opredeljeni, za SD 37 odstotkov. SDS je na drugem mestu s 33 odstotki, sledijo pa LDS (osem odstotkov), SLS (šest), SNS (pet), NSi (štirje odstotki) in DeSUS (en odstotek). Za"drugo"se jih je opredelilo pet odstotkov.

Ustanovitev društva Zares podpira 44 odstotkov vprašanih

Ustanovitev novega društva oz. politične stranke Zares podpira 44 odstotkov vprašanih, 37 odstotkov pa ne. Takšno novo stranko bi na volitvah podprlo 26 odstotkov, medtem ko je 48 odstotkov ne bi podprlo. "To so pozitivne opcije za nekaj, kar je v nastajanju," je menil Toš.

Padanje preferenčne podpore LDS je to stranko premaknilo pod raven njenih najnižjih izmerjenih podpor. DeSUS pa v procesu razpadanja LDS nič ne pridobiva, je dejal Toš. Po njegovih besedah je strankarska opredeljenost na visoki ravni, ki je sicer značilna za čas neposredno pred in po volitvah.

Nastop Kučana ali Drnovška na parlamentarnih volitvah na večino ne bi vplival

Če bi na parlamentarnih volitvah nastopil Milan Kučan s svojo stranko ali listo, je 55 odstotkov vprašanih odgovorilo, da to ne bi vplivalo na njihovo izbiro, 30 odstotkov pa bi jih glasovalo za to listo oz. stranko. Če pa bi na parlamentarnih volitvah s svojim gibanjem ali listo nastopil Janez Drnovšek, je 58 odstotkov vprašanih odgovorilo, da to ne bi vplivalo na njihovo izbiro. 26 odstotkov pa bi jih glasovalo za to gibanje oz. listo.

Največ zaupanja v evro, najmanj v cerkev in politične stranke

Vprašani med institucijami najbolj zaupajo evru, na dnu lestvice pa so cerkev in duhovščina ter politične stranke. Z demokracijo je zadovoljnih 38 odstotkov vprašanih, nezadovoljnih pa 54 odstotkov. Z gmotnimi razmerami v gospodinjstvu je zadovoljnih 59 odstotkov vprašanih, nezadovoljnih pa 36 odstotkov.

Odzivi: Večja podpora SD rezultat razpadanja LDS

Večinsko mnenje je, da so SD pridobili na račun razpadajoče LDS, nekateri predstavniki strank pa ocenjujejo, da SDS izgublja zaradi nepopularnih vladnih ukrepov.

Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je izrazil upanje, da je to rezultat dejstva da jih vedno več volivk in volivcev zaznava kot realno alternativo sedanji vladi. Kot pravi, je izražena podpora predvsem velika obveznost in odgovornost, saj morajo tako zaupanje ohraniti in še obogatiti. Potrč je ocenil, da je podpora koalicijski SDS manjša iz večih razlogov. Kot pravi, je prvi razlog politika SD in vse kar so v zadnjem letu storili, za večjo podporo SD pa krivi tudi neuresničene obljube vlade in pa razmere v LDS.

Janša: Očitno prihaja do premikov

Očitno je, da prihaja do premikov, kar se odraža tudi v javnem mnenju, je rezultate danes komentiral vodja SDS, premier Janez Janša. "Očitno ne gre za kratkoročno spremembo," je še menil na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pred vrhom EU in poudaril, da po izkušnjah ne more uspeti nobena stranka, ki nima sredinske politike.

Po mnenju premiera bi sicer ravno spričo tega dejstva utegnilo biti problematično, da so v SD nedavno vstopili nekateri "radikalni" člani nekdaj najmočnejše opozicijske stranke LDS.

Vodja poslanske skupine koalicijske SDS Jože Tanko izidov Politbarometra ni želel komentirati, saj je to že pred njim storil predsednik stranke in premier Janša.

V SLS menijo, da gre za določene premike na levici, ki so posledica dogodkov v LDS. Vodja poslanske skupine Jakob Presečnik meni, da je to obenem signal vladi oziroma desnici, da ta uredi svoje vrste in se temeljito pripravi na volitve. Presečnik pravi, da ga izidi Politbarometra ne skrbijo, saj se njihova pozicija bistveno ne spreminja. Je pa napovedal, da bodo v SLS kmalu začeli s pripravo programa in pogovori v posameznih volilnih enotah.

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je ocenjuje, da ne gre za naravno rast, temveč to pripisuje "pompoznemu" sprejemu štirih poslancev LDS v poslansko skupino SD. Po njegovem se bo odstotek podpore v bližnji prihodnosti znižal, zato ne vidi razlogov za skrb.

LDS: Rezultatov ne poznamo

V do nedavnega največji opozicijski stranki LDS rezultatov ne komentirajo. Začasni vodja poslanske skupine Jožef Školč je povedal, da rezultatov ne pozna, enako je povedal tudi predsednik stranke Jelko Kacin.

Odzval se je tudi nekdanji poslanec LDS, vodja skupine nepovezanih poslancev, Matej Lahovnik iz združenja Zares, ki ocenjuje, da zadnji rezultati kažejo da ljudje razmišljajo s svojo glavo ter da prihaja do določenih sprememb v javnem mnenju. Meni, da bo v obdobju do volitev prišlo še do večjih sprememb političnih razmerij v državi. Obenem je izrazil zadovoljstvo, da večina anketiranih podpira oblikovanje združenja Zares.

Da je sprememba javnega mnenja pričakovana, meni predsednik in vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič, ki pravi, da je razlog za to prestop štirih poslancev LDS v poslansko skupino SD. Po drugi strani pa Jelinčič pravi, so za manjšo podporo SDS krivi nepriljubljeni zakoni in ukrepi, ki jih sprejema vladna koalicija.