Tiskane izdaje
Ljubljana – Državne družbe, kot kaže, poskušajo na različne načine omejevati dostop novinarjev do informacij javnega značaja. Medtem ko je NKBM prav te dni izgubila na ustavnem sodišču glede javnosti podatkov o svetovalnih pogodbah, SDH na avtorico tega članka v njeni zahtevi po vpogledu v določene pogodbe pritiska s plačilom odvetniških stroškov.
Delo je namreč po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) od Slovenskega državnega holdinga (SDH) terjalo vpogled v določene pogodbe. Holding je našo zahtevo zavrnil, mi smo se pritožili in informacijska pooblaščenka je pritožbi ugodila. SDH je naložila, da mora o zadevi ponovno odločati in da mora med drugim v postopek vključiti stranske udeležence (sopodpisnike pogodb) in jim omogočiti zaščito pravic. SDH je to storil in našo zahtevo ponovno zavrnil, pri tem pa novinarki kot prosilki naložil plačilo 342 evrov stroškov odvetniških storitev, ki so jih priglasili stranski udeleženci.
Ker ZDIJZ predvideva le zaračunavanje materialnih stroškov (na primer za kopiranje...), gre pri tem za poskus prenašanja stroškov na prosilca javnih informacij, kar lahko pomeni finančni pritisk, ki bo novinarje odvračal od pridobivanja informacij po ZDIJZ.
Poseg v svobodo izražanja
Da ni pravne podlage za take stroške menijo tudi pravniki in stanovsko združenje. »Ti stroški niso upravičeni, saj je mogoče zaračunati le materialne stroške,« pravi Tina Kraigher Mišič iz odvetniške družbe Pirc Musar. Dodaja, da mora organ v vsakem primeru prosilca opozoriti, da bo zaračunal stroške, čemur sledi tudi praksa informacijskega pooblaščenca. »Če ne opozori na stroške, jih kasneje ne sme zaračunati,« pravi sogovornica.
Tudi v odvetniški pisarni Zakonjšek menijo, da SDH od prosilke neutemeljeno terja plačilo stroškov za odvetniške storitve stranskih udeležencev. Kot opozarjajo, je možno zaračunati le materialne stroške, ki pa pri vpogledu v pogodbe sploh ne nastanejo: »Tudi sodna praksa je že poudarila, da besedilo 34. člena ZDIJZ ne omogoča drugačne interpretacije, kot da je vpogled v informacijo brezplačen.« Opozarjajo še, da plačilo stroškov odvetniškega zastopanja stranskih udeležencev ne more biti v breme prosilke, saj z vlogami teh subjektov, ki naj bi jih zastopali posamezni odvetniki, niti ni bila seznanjena, niti ni imela pravice do izjave v zvezi s temi vlogami.
»Treba je še izrecno poudariti, da bi takšna odločitev glede povrnitve stroškov, pomenila tudi poseg v svobodo do izražanja in omejevanje ter oviranje dostopa do informacij, ki zadevajo širšo javnost, medijem pa bi preprečevala opravljanje temeljne funkcije, to je opravljanje četrte veje oblasti,« še pravijo v odvetniški pisarni.
DNS obsoja pritiske
Tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) menijo, da plačilo stroškov odvetniških storitev, ki jih je SDH naložil novinarki prosilki za posredovanje informacij nima utemeljene pravne podlage, saj v igri niso nikakršni materialni stroški. »Tako se poraja utemeljeno sklepanje, da gre v resnici zgolj za (finančno) obliko pritiska na novinarsko delo ob drezanju v določene teme, s čimer poskušajo neposredno omejevati novinarsko delovanje in posredno vplivati tudi na nadaljnje odločanje pri poglabljanju v tematike,« pravi predsednica DNS Petra Lesjak Tušek. Dodaja, da kakovostno in kritično novinarsko delo terja preiskovanje in poglabljanje, ki gotovo marsikomu ni po godu, kar pa prav nikomur ne daje pravice, da poskuša s spornimi metodami zaščititi svoje informacije in hkrati pritiskati na novinarje: »Nasprotno, javnost ima pravico, da novinarji, ki delujejo v imenu javnosti, odstirajo teme v največji možni meri. Take poskuse, ki so tudi dokazovanja kapitalskih moči in razmerij, v DNS obsojamo kot nesprejemljive in nedopustne.«
Omejevanje novinarjev
Tovrsten poskus omejevanja ni prvi. Sedanja koalicija je že konec leta 2015 poskušala ZDIJZ spremeniti tako, da bi zavezanec po tem zakonu prosilcu lahko zaračunal tudi stroške dela, a je proti temu odločno protestirala Transaprency International Slovenia in poslancem proti temu poslala peticijo, ki jo je skupaj z drugimi mediji podpisalo tudi Delo. »S predlaganim amandmajem se ne omejuje zgolj dostopa do informacij javnega značaja državljanom na splošno, temveč otežuje in onemogoča delo novinarjev, raziskovalnih institucij in civilne družbe,« so zapisali takrat in dodali: »Zaračunavanje stroškov dostopa bo namreč onemogočalo razkrivanje nezakonitih praks tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju.« Poslanci na koncu te spremembe niso sprejeli.
