Tiskane izdaje
Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile jutri volitve, je največ anketiranih odgovorilo, da SDS; takih je bilo 19,6 odstotka. Sledi ji SD s 16,3 odstotka. Pol manjši delež ima tretjeuvrščena SNS: 8,7 odstotka. Vse preostale stranke imajo deleže, manjše od petih odstotkov. Že četrtouvrščena Zares ima spet pol manj od tretjeuvrščene: 4,4 odstotka. Sledi LDS z 2,8 odstotka, SLS z 2,6 odstotka in DeSUS z 1,6 odstotka, zunajparlamentarna NSi pa je dobila 1,3 odstotka glasov. Da bi izbrali kako drugo stranko ali pa da sploh ne bi šli na volitve, je izjavilo 17,8 odstotka anketiranih, 24,8 odstotka pa jih na vprašanje, koga bi volili, ni znalo odgovoriti.
Najbolj opazen je tokrat precejšen padec podpore vodilni opozicijski stranki SDS. Prejšnji mesec je dobila 25,3 odstotka glasov, kar pa je resda bil njen najboljši rezultat v zadnjih dveh letih in pol. Zdaj je padla za slabih šest odstotnih točk. Vodilna vladna stranka se je v primerjavi s prejšnjim mesecem malenkost popravila (s 15,6 na 16,3 odstotka), še vedno pa je to eden njenih najslabših rezultatov v zadnjih letih. Še vedno je tudi, kot že prejšnih štirih merjenjih, dobila manj glasov kot SDS.
V zadnjih mesecih se opazno krepi delež SNS, ki je s tokratnimi 8,7 odstotka dosegla svoj rekord. Zares je po padcu prejšnji mesec tokrat nekoliko popravila svoj delež, LDS pa zadnje mesece dobiva vse manj glasov. SLS ostaja predzadnja med parlamentarnimi strankami, čeprav se ji delež rahlo dviguje, DeSUS pa je še naprej zadnja. Med neparlamentarnimi strankami je edino NSi dobila več kot odstotek glasov. Kolikor upada delež glasov za največje stranke, toliko narašča delež neopredeljenih, predvsem pa tistih, ki pravijo, da se volitev ne bi udeležili.
Kot vsak mesec so anketiranci ocenjevali tudi delo vlade in parlamenta v zadnjem mesecu. Ocene na lestvici od 1 - zelo negativno do 5 - zelo pozitivno so predstavljene v priloženem grafu. Srednja ocena za delo vlade ta mesec znaša 2,81. Po pol leta, ko je ta ocena vsak mesec padala, je tokrat prvič spet nekoliko zrasla - prejšni mesec je znašala 2,74. Še vedno pa je teh, ki so vladi za njeno delo dali negativno ali zelo negativno oceno skupaj več kot teh, ki so jo ocenili pozitivno ali zelo pozitivno.
Srednja ocena za delo parlamenta znaša 2,69 in je že šesti mesec zapored nižja kot prejšnjič. Vse od marca, ko je znašala več kot 3, torej postopno upada. Delež pozitivnih odgovorov je tokrat še manjši kot pri oceni vlade, delež negativnih pa večji. Javnost je torej z delom parlamenta manj zadovoljna kot z delom vlade, kar pa je, vsaj v Delovi anketi, običajno.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
