»Se bo država zganila, ko bo kdo umrl?«

Ljutomer – Pri Slokanovih v Cubru pod Jeruzalemom se je zemlja zaradi padavin spet začela intenzivneje premikati. Železniški tramovi, ki so jih nad Slokanovo hišo namestili lani in ki domnevno vzdržijo več kot 220 ton pritiska, so začeli popuščati maja. V noči s torka na sredo so popokali skoraj vsi. Zemlja je z njihovimi ostanki vred pritisnila ob hišo.

»Smo brez moči. Pomagamo lahko le tako, da sproti rešujemo hišo in njene stanovalce, posega z drenažo pa ne moremo narediti. Za to je pristojna država, ki pa ima za vse podobne primere na letni ravni na razpolago zgolj 75.000 evrov,« sklonjene glave priznava poveljnik Civilne zaščite v občini Ljutomer Branko Novak. Pravi, da so si zemeljski plaz, ki nad Slokanovo hišo grozi že od leta 2010, nastal pa je po vertikalizaciji nekoč terasasto urejenega nasada trt, ki jo je izvedla takratna najemnica Ljutomerska klet (danes ima zemljo v najemu največji prleški vinar, ormoški P&F), pristojni iz kmetijskega ministrstva enkrat ogledali, po tem pa se niso več pojavili.

Oporni zid ni dovolj

Janez Slokan, lastnik te več kot 170 stare hiše, opozarja tudi na neresen odnos vodstva P&F, ki je maja skupaj z ljutomersko občino napovedal izvedbo geoloških vrtin: »Sanacijski načrt so obljubljali za avgust, pred trgatvami naj bi celo začeli dela. Z drenažami in opornimi zidovi. A to so bile le besede. Do danes ni bilo sem nikogar.«

Direktor družbe P&F včeraj ni bil dosegljiv za naš klic. Medtem ko je še maja zatrjeval, da bo treba »pred zimo na tem plazu zagotovo nekaj storiti«, smo neuradno izvedeli, da bo namesto sanacije plazu P&F raje opustil obdelavo vinograda. In s tem obrnil hrbet tudi Slokanovim.

Poveljnik Gasilske zveze Ljutomer Milan Hunjadi svari pred najhujšim: »Plaz se razširja, premika se že celotni hrib. Tudi hiše zgoraj so ogrožene. To ni več šala, tukaj se lahko zgodi katastrofa.« Razložil je, da so v lanski intervenciji nad Slokanovo hišo postavili oporni zid iz železniških tirov, ki naj bi posamično vzdržali deset ton pritiska: »Postavili smo jih 22. Torej bi morali vzdržati 220 ton. Pa, kot vidite, niso. Vsi so popokali. Kdaj se bo zganila država? Ko bo kdo umrl?«

Država ni pristojna

Iz kmetijskega ministrstva so sporočili, da so tovrstni plazovi v občinski pristojnosti. Dodali so, da se občine lahko vsako leto prijavijo na razpis, preko katerega država finančno priskoči na pomoč, vendar je teh prošenj, pravijo, veliko. V konkretnem primeru se je občina Ljutomer priglasila že leta 2010, doslej pomoči še ni bilo. Na naše vprašanje, kaj potem ostane Slokanovim, so iz MK odgovorili kratko, a jasno: Zasebna tožba zoper krivca za nastalo plazenje zemlje. A prej je treba krivdo seveda dokazati.