Se bo padanje po stopnicah le nehalo?

Ljubljana - Nasilje v družini je še vedno resen problem, čeprav je bil lani sprejet zakon o preprečevanju nasilja v družini. Policija iz leta v leto obravnava več nasilnežev, kar pa ni dovolj, čeprav so največ na področju usposabljanja storili prav oni. To je na nedavnem sestanku notranjega ministrstva (MNZ) in nevladnih organizacij (NVO), ki poznajo to problematiko, poudarila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Pritrdili so ji tudi predstavniki NVO, a menijo, da jih čaka še veliko dela.

Špela Veselič iz društva telefon SOS je povedala, da so Kresalovi kot najpomembnejše zadeve predstavili »pomen timskega dela med policijo, centri za socialno delo in NVO ter dejstvo, da mora policija grožnje obravnavati resneje in v vsakem primeru nasilja v družini iskati elemente kaznivega dejanja, ne zgolj izrekati globe zaradi kršenja javnega reda in miru«. Problematično se Veseličevi zdi tudi to, da policija ukrep prepovedi približevanja storilcem, ki so ob prihodu policijske patrulje umirjeni, največkrat izreče šele potem, ko žrtev že večkrat pokliče na številko 113. »To po našem mnenju zmanjšuje zaupanje žrtev v policijo,« pravi in dodaja, da bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi policisti že s svojim pristopom žrtve spodbujali, naj ob nasilju pokličejo na pomoč.

Veseličeva poudarja, da si podobnih sestankov želijo tudi z vodji drugih vladnih resorjev. »Pogrešamo sodelovanje z ministrstvom za pravosodje, saj bi bilo treba razmišljati o intenzivnem usposabljanju sodnikov in tožilcev na področju nasilja v družini ter o specializiranih oddelkih ali celo družinskih sodiščih. Ustrezno bi bilo tudi sodelovanje z ministrstvom za zdravje, saj so zdravstvene institucije pogosto prve, na katere se obrnejo žrtve nasilja v družini, bodisi zaradi poškodb bodisi ker so tam najmanj stigmatizirane. Ministrstvo za šolstvo oziroma vrtci, šole in visokošolski zavodi pa so tisti, ki imajo lahko najpomembnejšo vlogo v preventivi,« meni Veseličeva.

V NVO sodelujejo še z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, od katerega pričakujejo, da v skladu z zakonom natančneje določi postopke pomoči žrtvam nasilja v družini ter postopke obveščanja med organi, organizacijami in NVO. Na to so decembra po družinski tragediji v Mihovcih v odprtem pismu opozorili ministra za delo Ivana Svetlika. Odgovoril je, da bodo dokumenti pripravljeni do marca letos, kakor to določa zakon.

Policisti izrekajo ukrep prepovedi približevanja od leta 2004. Po podatkih, ki so nam jih posredovali v policijski službi za stike z javnostjo, ukrep krši kar polovica storilcev, nekateri večkrat (policija je leta 2005 izrekla 152 teh ukrepov, leta 2006 že 282, predlani in lani več kot 500). Ugotavljajo, da je ukrep kljub pogostemu kršenju učinkovit, namestnik generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge MNZ Zdravko Mele nam je pred kratkim pojasnil, »da ukrep ni nadomestilo za pripor, temveč priložnost za žrtev in storilca, da se prepreči stopnjevanje nasilja, saj se ob ukrepanju v primer vključi tudi center za socialno delo«. S tem se delno strinja tudi Veseličeva. Po njenem mnenju je ukrep lahko pomembna pomoč pri zagotavljanju varnosti žrtvam nasilja. »Je pa res, da je treba razmisliti o dodatnih ukrepih, ko govorimo o kršiteljih. Pisanje položnic ni učinkovito, povzročitelje je treba takoj privesti pred sodnika za prekrške, vlagati kazenske ovadbe za vsako nasilje v družini ali razmisliti o priporu,« je sklenila Veseličeva.

Iz Nedela